Gradbeni zakon GZ-1: Osvežilni virtualni seminar

Gradbeni zakon GZ-1: Osvežilni virtualni seminar

Datum/Ura

22/11/2022    
9:00 - 16:00

Event Type

Gradbeni zakon GZ-1 – Celotna problematika do pridobitve pravnomočnega gradbenega dovoljenja in od gradbenega dovoljenja do vpisa objekta v uradne evidence

→ Primerjava med obstoječo in novo gradbeno zakonodajo
→ Vloga in položaj strokovnjaka glede na strokovno panogo na eni in časovno obdobje nastajanja stavbe ali objekta na drugi strani
→ Bistveni dejavniki tveganja in nova zakonodaja

Poudarki

  • Zmanjševanje investicijskega tveganja
  • Skrajševanje postopkov
  • Načelo odgovornosti udeležencev
  • Olajšana pot do gradbenega dovoljenja
  • Povečan nadzor
  • Kazenske določbe (investitor, projektant, nadzornik, izvajalec)

Predstavitev seminarja

Na seminarju bo predstavljen celoten Gradbeni zakon (GZ-1) (Ur. l. RS, št. 199/21), do pridobitve pravnomočnega gradbenega dovoljenja in celoten proces od pridobitve pravnomočnega gradbenega dovoljenja do vpisa objekta v uradne evidence z vsemi še vedno veljavni podzakonski akti: Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov, (Ur. l. RS, št. 36/18), Pravilnik o gradbiščih (Ur. l. RS, št. 55/08), Uredba o zagotavljanju in varnosti pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Ur. l. RS, št. 83/05), in Uredba o razvrščanju objektov, (Ur. l. RS, št. 96/22).

Namen Gradbenega zakona-1 je uzakoniti vsebine, ki so se pokazale za potrebne pri izvajanju GZ iz leta 2017. Gradbeni zakon-1 je začel veljati 31. 12. 2021.
Področje graditve objektov je z vidika pravne ureditve in izvajanja kompleksno in neločljivo povezano s področjem urejanja prostora, ki je opredeljeno v Zakonu o urejanju prostora ZUreP-3 (Ur. l. RS, št. 199/21). Novela Gradbenega zakona-1 (GZ-1) je usmerjena v ukrepe skrajševanja postopkov, odpravo administrativnih ovir in pocenitve postopkov. Temeljni cilj GZ-1 je zmanjševanje tveganja za investicijske namere. S tem namenom so v zakonu vgrajeni inštrumenti, ki investitorju zagotavljajo, odvisno od potreb in na podlagi odločitve investitorja, možnost faznega zavarovanja investicijskega procesa. Obenem je cilj zakona evidentiranost gradbene parcele in objektov ter dosledno spoštovanje načela odgovornosti udeležencev.

Naloge nadzora nad gradnjo, ki bdi nad javnim interesom in zagotavlja varnost ter zanesljivost objektov, so bolj obširne, odgovornost pa bolj jasno zapisana.

V izogib konfliktu interesov je nadzor nad gradnjo in izvedba del tudi sedaj nezdružljiva.

IInvestitorjem je v GZ-1 olajšana pot do gradbenega dovoljenja, opustitev obveznosti pridobivanja gradbenega dovoljenja za odstranitev objektov, uzakonitev možnosti skrajšanega postopka izdaje gradbenega dovoljenja (30 dni), za objekte z vplivi na okolje je določen skupni postopek izdaje gradbenega dovoljenja in postopek presoje na okolje, uzakonitev faze prijave začetka gradnje z namenom spremljanja in evidentiranja in večja vloga in odgovornost udeležencev.V postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja bodo občine izdajale en dokument, ki združuje vsebino Lokacijske informacije ter Potrdila o namenski rabi. GZ-1 ponovno omogoča možnost, da investitor na lastno odgovornost začne z gradnjo že po dokončnosti gradbenega dovoljenja, kadar gre za objekte, ki niso objekti z vplivi na okolje, v primeru odstranitve objektov, ki se dotikajo ali so do enega metra oddaljeni od sosednjih objektov, ponovno zahteva pridobitev GD, vzpostavlja se obvezen pregled dokumentacije za izvedbo v primeru, ko je projekt izdelan na podlagi t.i. ne priporočene metode (mimo tehničnih smernic), novost je določba, ki omogoča uvedbo postopka izdaje GD brez priloženih dokazil o pravici graditi za infrastrukturne objekte, nadalje določa možnost izvedbe obravnave s pomočjo avdio-video tehnike, podjetniki bodo lahko začasno do tri leta postavili na svojem dvorišču skladišča poleg obstoječih objektov, ter po potrebi vzporedno pridobivali gradbeno dovoljenje. GZ-1 uvaja tudi »manjšo rekonstrukcijo«, kar premošča vrzel med vzdrževalnimi deli in rekonstrukcijo objektov (zamenjava javnega vodovoda, javne kanalizacije, večji preboji konstrukcije, vgradnja dvigal v notranjosti objekta, prizidava zunanjega stopnišča ali dvigala, ki ne povezuje več kot treh etaž). Posledično investitor za pridobitev gradbenega dovoljenja predloži manj projektne dokumentacije kot je to bilo v ZGO-1 in GZ.

Sedaj na terenu lahko pričakujemo tudi večjo navzočnost gradbene inšpekcije, medtem ko IZS izvaja strokovni nadzor nad delom svojih članov.

Torej:

  • predstavljen bo celoten proces od ideje, projektiranja, pridobitve pravnomočnega gradbenega dovoljenja in celoten proces od pridobitve pravnomočnega gradbenega dovoljenja do vpisa objekta v uradne evidence.
  • Na praktičen način bodo predstavljene vse vsebine GZ-1 s še vedno veljavnimi pravilniki s novostmi in tudi ukinjenimi določbami GZ za najbolj nazorno razumevanje vsebin.
  • Spoznali bomo svoje obveznosti in pravice ter obveznosti in pravice soudeležencev.
  • Vsebina je obogatena s številnimi primeri iz prakse.

Komu je seminar namenjen

Seminar je namenjen vsem predstavnikom organizacij in podjetij ter obrtnikom, ki se želijo seznaniti z novostmi v gradbeni zakonodaji ter aktualno prakso, in sicer investitorjem, upravnim organom, projektantom, izvajalcem, vzdrževalcem, nadzornikom in mnenjedajalcem.

Izvajalec seminarja

Ivan Iveta, univ. dipl. inž. el.

Ivan Iveta je opravljal dela in naloge kot odgovorni vodja del in odgovorni vodja gradbišča ter 14 let kot odgovorni nadzornik zahtevnih objektov republiškega pomena z vplivom na okolje. Nazadnje je polnih 16 let (štiri mandate) opravljal dela in naloge kot republiški energetski inšpektor na Republiškem energetskem inšpektoratu, kjer je zadnja štiri leta, torej do junija 2002, vodil elektroenergetsko inšpekcijo RS. Od uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona v državni upravi (Ur. l. RS, št. 30/01) so prenehali obstajati Republiški energetski inšpektorat, Republiški gradbeni inšpektorat in Republiški rudarski inšpektorat in takrat se je zaposlil na HSE (julija 2002) ter aktiviral članstvo na IZS.

Do prve polovice leta 2012 je bil zaposlen na upravi HSE (Holding Slovenske elektrarne) – tehnično področje:

  • super nadzor pri izvajanju gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi (HE Boštanj, HE Blanca, HE Krško in HE Brežice),
  • super nadzor pri zgradnji ČHE Avče-črpalne hidroelektrarne na reki Soči, 185 MVA
  • super nadzor pri rekonstrukciji hidroelektrarn na reki Soči (HE Doblar, HE Plave),
  • super nadzor pri rekonstrukciji hidroelektrarn na reki Dravi (HE Dravograd, HE Fala, HE Mariborski otok, HE Zlatoličje in HE Formin) in
  • sodelovanje v glavni in tehnični komisiji ter v komisijah za izvedbo Internih tehničnih pregledov po sklopih Bloka 6, moči 600 MVA v Termoelektrarni Šoštanj.
  • izdelal je tri interne pravilnike za HSE (Pravilnik o vodenju in o postopku obdelave projektov, Pravilnik o izvajanju postopkov priprave investicijske in projektne dokumentacije ter Pravilnik o izvajanju strokovnih tehničnih pregledov in priprava dokumentacije.

Pri delu je pridobil veliko izkušenj za izvedbo celotnega procesa umestitve zahtevnih objektov v prostor.

Pri Inženirski zbornici Slovenije in Elektrotehnični zvezi Slovenije je od leta 2004 predavatelj in izpraševalec za strokovne izpite za elektro stroko ter od leta 2012 za tehnološke stroke in sicer iz varnosti in zdravja pri delu, požarne varnosti in kemije, kemijske tehnologije, kemijskega inženirstva, farmacije, tekstila, sanitarnega inženirstva, metalurgije, gozdarstva in lesarstva za ti. »sistemske predpise« – zakonodaja graditve objektov z vsemi podzakonskimi akti in Zakona o prostorskem načrtovanju.
Pri Zvezi društev gradbenih inženirjev in tehnikov RS ter pri Zvezi strojnih inženirjev RS (v LJ in MB) je bil do leta 2016 predavatelj pri izvedbi pripravljalnega seminarja za strokovni izpit za ti. »sistemske predpise« – zakonodaja graditve objektov z vsemi podzakonskimi akti in Zakona o prostorskem načrtovanju ter zborničnega sistema.
Na povabilo EZS in posameznih družb v RS (kot so družbe EMV, Elektro Ljubljana, Elektro Celje, Elektro Maribor, Elektro Gorenjska, Korona, Slovenske železnice, Rudis Trbovlje, ELES, DARS, TEB, Elektro servisi, družbe v skupini HSE, Esotech idr.) opravlja »osvežilne seminarje« (prvi del: celotna problematika do pridobitve pravnomočnega gradbenega dovoljenja in drugi del: od pravnomočnega gradbenega dovoljenja do vpisa objekta v uradne evidence, torej gradnja objekta).

Od leta 2012 sodeluje pri ažuriranju izpitnih programov in standardov znanj za strokovne izpite.
Občasno sodeluje tudi pri pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve (MOP) kot strokovnjak stroke v komisijah za tehnični pregled zahtevnih objektov republiškega pomena z vplivom na okolje.
Je avtor priročnika: Zakon o prostorskem načrtovanju in Zakon o graditvi objektov, maj 2010. Je član UOMSE IZS.

Vsebina

1. del
Pravice, odgovornosti in obveznosti udeležencev v postopku do pridobitve pravnomočnega gradbenega dovoljenja  
1. Veljavna zakonodaja
2. Vsebina, uporaba in namen GZ-1
3. Definicije in vrste objektov
4. Uredba o razvrščanju objektov, (Ur.l.RS,št.96/22)
5. Pogoji za začetek izvajanja gradnje in uporabe objekta
6. Elektronsko poslovanje
7. Bistvene in druge zahteve
8. Tehnične smernice
9. Projektiranje
10. Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in o povezanih z graditvijo objektov, (Ur.l.RS,št.37/18)
11. Dokazilo o zanesljivosti objektov
12. Pridobivanje projektnih in drugih pogojev
13. Pridobivanje mnenj
14. Mnenja v postopku izdaje GD
15. Informacije o pogojih za izvajanje gradnje
16. Zahteva za izdajo GD, stranke
17. Skrajšani ugotovitveni postopek izdaje GD
18. Sprememba GD
19. Gradbeno dovoljenje za del objekta
20. Vsebina GD
21. Integralni postopek izdaje GD za objekte z vplivi na okolje
22. Odločbe (izvršilna, dokončna in pravnomočna)
23. Priloge
 
2. del
Gradnja in uporaba objekta
1. Obveznosti investitorja
2. Prijava začetka gradnje
3. Izvajanje gradnje – gradnja
4. Izvajanje gradnje – pogoji za izvajalca
5. Izvajanje gradnje – naloge izvajalca
6. Izvajanje gradnje – vodja del
7. Pogoji za tuje ponudnike
8. Obveznost zakoličenja objekta
9. Ureditev in označitev gradbišča
10. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začetnih in premičnih gradbiščih (Ur. l. RS, št. 83/05)
11. Dnevnik o izvajanju del – gradbeni dnevnik
12. Knjiga obračunskih izmer
13. Izvajanje gradnje- dopustna manjša odstopanja
14. Obveznost imenovanja nadzornika
15. Zahteva za izdajo UD
16. Postopek tehničnega pregleda
17. Poskusno obratovanje
18. Pogoji za izdajo UD
19. Posebni postopki pridobitve UD
20. Hramba dokumentacije
21. Evidentiranje objektov
22. Inšpekcijski nadzor
23. Kazenske določbe: prekrški investitorja, projektanta, vodje projektiranja, pooblaščenega strokovnjaka, nadzornika, vodje nadzora izvajalca in vodje gradnje, nadzornika in izvajalca
24. Legalizacija objektov
25. Objekti daljšega obstoja
26. Prehodne in končne določbe
27. Priloge

Program

8.30 – 9.30 Prijava udeležencev
9.00 – 14.00 Ivan Iveta, univ. dipl. inž. el. ZAKONODAJA GRADITVE OBJEKTOV (1. del)
14.00 – 14.30 Odmor
14.30 – 16.00 Ivan Iveta, univ. dipl. inž. el. ZAKONODAJA GRADITVE OBJEKTOV (2. del)

Kotizacija

Kotizacija v višini 200,00 € + DDV zajema stroške priprave seminarja in  gradivo.
Kotizacija je plačljiva na transakcijski račun EZS št. 02010-0011333543 pri NLB.

Več kot trije prijavljeni iz istega podjetja imajo 10 % popusta.

Pooblaščeni in nadzorni inženirji za udeležbo na seminarju pridobijo 3 kreditne točke iz obveznih vsebin skladno s Splošnim aktom o stalnem poklicnem usposabljanju pooblaščenih inženirjev.

Organizator si pridržuje pravico do odpovedi seminarja v primeru premalo prispelih prijav!

Scroll to Top