Srečanje je bilo v petek, 23. maja 2014.
Ogledi in potek srečanja
A) Hidroelekrarna Moste, stikališči in elektrotehniška dediščina Završnica
Predstavitev tehničnih lastnosti in ostalih zanimivosti je predavalnici podal g. Anton Koselj. Sledil je ogled elektrarne, stikališč, centra vodenja, muzejske elektrarne in naravnih značilnosti v okolici elektrarne. V istem kompleksu deluje tudi HE Završnica.
1.
HE Moste obratuje kot prva elektrarna na reki Savi od leta 1952. Pregrada je betonska, ločno-težnostna in leži v najožjem delu savskega kanjona v soteski Kavčke pod Žirovnico ter je s 60 m višine tudi najvišja pregrada v Sloveniji. Akumulacijski bazen omogoča tedensko izravnavo pretokov. HE Moste je načrtovana kot akumulacijska elektrarna za proizvodnjo vršne energije.
Opis je na voljo na http://www.sel.si/?p=8&s=1, http://www.sel.si/HE-moste in http://www.zirovnica.eu/znamenitosti/dediscina/tehniska-dediscina/.
Operativni podatki | HE Moste – agr. 1, 2 | HE Završnica – agr. 4 |
Leto izgradnje | 1952 | 1977 |
Število agregatov | dva francis | en francis |
Instalirana moč | 2 x 9 MVA | 11 MVA |
Moč na pragu | 13 MW | 8 MW |
Nazivni cos fi | 3 x 0,8 | 0,7 |
Srednja letna proizvodnja | 60 GWh | 5 GWh |
2.
V nadaljevanju je nazorni opis 31. strokovnega srečanja slovenskih elektrotehnikov vključenih v Elektrotehniško zvezo Slovenije, ki ga je napisal predsednik ED Ljubljana g. Anton Avčin.
V idiličnem času v petek 23. maja 2014 smo se slovenski elektrotehniki na povabilo gorenjskih kolegov udeležili tradicionalnega srečanja, tokrat na Gorenjskem koncu. Prvo zbirališče je v Ljubljani, sledi je avtobusna vožnja proti prelepi Gorenjski. Točka skupnega zbirališča je zanesljivo “elektro navada” Gostilna Trebušnik v Žirovnici. Ko se uspešno zberemo, skupaj nadaljujemo pot po že pripravljenem programu v Hidroelektrarno Moste.
Tukaj nas prijazno sprejme direktor te hidroelektrarne g. Anton Koselj.
Sledi predstavitev karakterističnih podatkov, delovanje HE in njen pomen v elektroenergetiki Slovenije. Posebno nam predstavi problematiko izgradnje same HE, poznejše rekonstrukcije ter vse problematike, ki jih doletijo pri delu. Poizkusili so tudi z novogradnjo, ki bi nudila optimalno vstavitev v prostor in večjo izrabo vodnega potenciala. Tukaj pa nastopijo vse mogoči “zeleni” problemi, še bolj pa človeški in ta novogradnja bo sigurno ostala za delo v bodočnosti in mlade elektrotehnike.
Ogledamo si HE in obratovalne prostore ter doživimo pravo presenečenje – sama HE in obratovališča so zelo lepo urejena, funkcionalna in lep vzgled. Preseneti nas njihova skrb za tehnično kulturno dediščino, najstarejši eksponati že od leta 1914. Kar ne moremo verjeti, da je to mogoče pri nas. Tako lepo urejeno. In le z dobro voljo.
Prehodili smo vseh 200 stopnic med iztokom vode in upravnim prostorom, znak dobre kondicije. Hoteli smo še kar spraševati in si ogledovati, vendar moramo spoštovati program. Tako z zamudo nadaljujemo svojo pot.
Naslednje si ogledamo predilnico za volno iz l. 1870. Gospodar nam avtoritativno predstavi delovanje, predelavo volne za uporabo in pletenje. Hkrati pa pripomni, da je sedaj preveč plastike in premalo naravnega materiala, ki je najbolj zdrav za življenje. Pove tudi, da še vedno uporablja »Solčavsko volno«.
Ob tej poti smo si ogledali tudi spominska obeležja talcem ob cesti v Žirovnico. Žalostni spomini na našo preteklost, ki jih ne smemo pozabiti.
Pod Karavankami se je ustvarjala kulturna zgodovina in mi želimo to spoznati. Zelo lepo jo ponazarja film »Dežela Prešernovega otroštva«. Kulturni ustvarjalci v slovenskem jeziku so bili Janez Jalen, Matija Čop, Franc Saleški Finžgar in seveda France Prešeren.
Ogledali smo si Čopovo rojstno hišo in prisostvovali predavanju o prebujanju slovenskega jezika v takratni kulturni svet. Ta prodor, ki je logično nadaljevanje Trubarjevega dela, je zgodovinsko pomemben za vse Slovence. Ogledali smo si film »Dežela Prešernovega otroštva«. Ker so Slovenci vedno častno proslavili svoje zmage in uspehe, smo tudi mi to proslavili z izjemno medeno pijačo – penečo medico.
V takem vzdušju je tudi predsednik Elektrotehniške Zveze Slovenije – EZS prof. dr. Ferdinand Gubina podelil priznanja zaslužnim članom EZS. Izkazalo se je, da je v naših vrstah veliko ustvarjalnih in delovnih kolegov. Naš poseben poudarek je mag. Alešu Kregarju ELES in Ivanu Vebru Elektro Ljubljana za izkazano delo in požrtvovalnost ob žledolomu na slovenskem elektroenergetskem omrežju. Verjetno ne bomo nikoli vedeli za vso skrb in profesionalne aktivnosti za graditev in vzdrževanje omrežja od 1-400kV. Naše življenje je potekalo nemoteno in brezskrbno s preskrbo z električno energijo.
Vse te aktivnosti so nas izčrpale, zato imamo že v mislih gostilno pri Trebušniku, zgodbo o Aljaževem stolpu in sitem gostilničarju Trebušniku. Že sledijo veseli pogovori, druženje in kosilo. Tudi to moramo zaključiti kot uspešno doživetje. Poslovimo se v veselem vzdušju in lepimi vtisi, ter z željo po uspešnem delu v bodoče.
3.
Priznanja za zaslužne člane EZS so dobili:
ED Maribor – Marko Kotnik in Aleksander Obrecht;
ED Dolenjske in Bele Krajine – Andrej Paternost; SDR – Andrej Orgulan; MIDEM – France Smole; DVTS – Andrej Pregelj; SDGSS – Boris Žitnik; S ITS – Robert Rijavec; ED Ljubljana – Aleš Kregar in Ivan Veber.
Pripravil in uredil: Rudi Zorko