Razlaga in tolmačenje predpisov

Problem

Z novim pravilnikom je omogočeno poslabšanje, ker pravilnik o nizkonapetostnih električnih inštalacijah določa, da se stavbe z manj zahtevnimi električnimi inštalacijam preverja na 16 let, to pa niso le stanovanjske stavbe, so npr. šole, če je priključni tok največ 50 A, delavnice…

Odgovor

Res je v 13. členu pravilnika o nizkonapetostnih električnih inštalacijah navedeno: »(5) Redno preverjanje manj zahtevnih električnih inštalacij je treba izvajati v roku, ki ni daljši od 16 let.« Dodatno pa so uvedeni ti. vzdrževalni pregledi, katere pa mora predpisati lastnik glede na namen stavbe. Za šolo verjetno pomeni to npr. pregled pred pričetkom šolskega leta in seveda pri tem tudi npr. menjavo poškodovanih vtičnic pa preizkus zaščitnih naprav s preizkusno tipko. Vsaka sprememba ali popravilo pregled

Problem

Zmanjšanje kriterija pri periodiki strelovodov iz 2 na 4 leta in

Zaščita pred delovanjem strele

Novi pravilnik je neopravičeno anuliral prvo alinejo 2. točke 15. člena Pravilniku iz leta 2009 in s tem bistveno zmanjšal varnost zaščite pred delovanjem strele, katere nivo je bil že dosežen v Tehniškem predpisu za strelovode leta 1968 in znova potrjen v pravilniku iz leta 2009. V tej problematiki zmanjšanja varnosti se je treba zavedati, da gre v danih razmerah za stare objekte, ki so bili projektirani in zgrajeni po predpisu iz leta 1968 in uporabljani ter vzdrževani, kakor so  to pač dopuščale razmere v zadnjih 53 leti. Zaradi njihove starosti in časovne utrujenosti lovilnih, odvodnih in predvsem ozemljilnih sistemov si te zmanjšane kontrole varnosti nebi smeli dovoliti. To še posebej velja za njihove ozemljitve, ki so pogosto vključevala v ozemljilni sistem vodovodna omrežja z železnimi cevmi, ki so bistveno pomagala izboljševati ozemljilne razmere strelovodnih in tudi istočasno povezanih električnih inštalacij. Danes vodovodni sistemi uporabljajo novejše plastične cevi vsled česar so se zelo poslabšale ozemljilne razmere. Poleg tega se je v obdobju  zadnjih desetletij prostor znatno urbaniziral, kar je prineslo tudi dodatne zahteve po izenačevanju električnih potencialov, predvsem na mestih, kjer se zbira veliko število ljudi. Vse to opravičuje zahtevo, da se dosežene postavljene varnosti celo že leta 1968, v modernem in bolj tehnološko razvitem času, nebi smeli opustiti.

Odgovor

V 5. členu Pravilnika za zaščito pred delovanjem strele, 4. odstavek, je podana zahteva, da mora biti skupna ozemljitev sistema zaščite pred delovanjem strele in električnih inštalacij, kar je bila tudi že zahteva prejšnjega pravilnika. Lastnik je tisti, ki se odloči za obdobje preverjanja (tudi na priporočilo preglednika). Sedanji pravilnik ima jasno določeno, da je treba izvajati preverjanja (katerih del so tudi pregledi) v obdobjih, ki so vezana na določen zaščitni nivo, sedanji novi princip pa omogoča tudi vzdrževalne preglede za katere odgovarja lastnik, glej poglavje 8.5 v TSG-N-003 oziroma poglavje 12.5 v TSG-N-002.

Problem

»Obdobja obveznih vizualnih pregledov in preverjanj zunanjega sistem LPS naj bodo usklajena z obdobji obveznih pregledov in preverjanj najzahtevnejših nizkonapetostnih električnih inštalacij ali postroja v stavbi in se izvajata hkrati.«

Katera obdobja oziroma periode se upoštevajo – saj so različne?

In

Prosimo za obrazložitev glede usklajevanje rokov preverjanja električnih in strelovodnih inštalacij. Ali to pomeni npr. da je potrebno v roku 8 let izvesti:

• 2x preverjanje strelovodne inštalacije ter 1x električne inštalacije ali
• 2x preverjanje električne in strelovodne inštalacije?

Odgovor

Določena so najdaljša obdobja med preverjanji. Lahko se jih uskladi, vendar ne na škodo zahtevnejšega. Pripravljen je sistem priporočenih obdobij glede na zahteve teh pravilnikov in drugih, ki se zahtevajo za določeno opremo oziroma vrste stavb…Glej: https://pregledi.etest.si/elektricna-varnost-stavb-objektov/

Problem

V katero kategorijo periodike in zahtevnosti spadajo žičnice in vzpenjače

Odgovor

Žičnice in vzpenjače neposredno niso predmet pravilnikov in smernic o nizkonapetostnih električnih inštalacijah ter zaščite pred delovanjem strele, ker jih pokriva Zakon o žičniških napravah za prevoz oseb. Ta predpisuje, da med strokovno tehnične preglede spadajo tudi pregledi, ki jih predpiše Gradbeni zakon, se pravi za električne inštalacije in zaščito pred delovanjem strele s periodiko, kot jo določata oba pravilnika.

Problem

Ne glede na tretji odstavek tega člena sme vizualni pregled manj zahtevnih električnih inštalacij in osnovno vzdrževanje električnih inštalacij v enostanovanjskih stavbah izvajati lastnik sam, če imajo električne inštalacije izveden zaščitni ukrep s kontrolo uhajavega toka (RCD).

(Komu na čast to določilo?)

Odgovor

Menjava žarnica oziroma sijalke je tipičen primer vzdrževalnih del, ki jih opravlja lastnik. Ko žarnica pregori, se pred menjavo ne ve stanje napajanja, pridemo takoj do dela pod nevarno napetostjo, zato mora biti dodan ukrep zaščite pred električnim udarom s samodejnim odklopom z RCD.

Problem

Prosim za pojasnilo 10 člena točka (3) Vizualne preglede enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb lahko opravi posameznik brez pridobljene nacionalne poklicno kvalifikacije za preverjanje električnih inštalacij.

Ali to upoštevaje meritve in preverjanje ali samo preglede?

Odgovor

3. odstavek 10. člena obravnava samo vizualne preglede in nikakršnih meritvah. Glede preizkusov je pa tako, da v navodilih zaščitnih naprav z mehanskimi sprožilnimi mehanizmi običajno piše, da je treba občasno preizkusiti njihovo delovanja z uporabo vgrajene tipke, kar se seveda lahko izvaja istočasno s pregledom.

Problem

Novi pravilnik je prinesel popolno zmedo na področju spremembe definiranja zahtevnih in manj zahtevnih električnih in strelovodnih inštalacij. Prvotna definicija zahtevnih in manj zahtevnih električnih inštalacij je bila postavljena enotno v TSG-N-003: 2013(03 POMEN IZRAZOV v točki 29 in 30) in popolnoma enaka v TSG-N-002:2013 ( 03 POMEN IZRAZOV v točki 29 in 30).To je obratovalna praksa zaradi enostavne definicije sprejela in akceptirala in jo dandanes normalno uporablja. Ta definicija je bila implementirana, na osnovi Zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah v KATALOGIH STROKOVNIH ZNANJ IN SPRETNOSTI- Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (ur. l. RS, št.604-8/2012/42 ) pod številkami katalogov 6533273031 in 8765865031 in je popolnoma enaka kot v obeh tehničnih smernicah iz leta 2013.Po objavi novega pravilnika 2021 je zmeda popolna in med električnimi inštalacijami in zaščito pred strelo ni več enaka in seveda ne v katalogih NPK.( Pravilnik je torej nadgradil zakon v danem primeru).Še hujše pa bodo razmere v dnevni praksi v iskanju primernega zahtevnega ali manj zahtevnega preglednika, ki niso smiselno in enako definirane. Kako se bosta naročnik pregleda in sam preglednik lahko znašla v tem kalejdoskopu različnih in nejasnih možnosti izbire. Enostavnost definicije je popolnoma izginila in gre v smeri povečevanja stroškov in nejasnosti. Električne in strelovodne inštalacije imajo skupen sistemsko združen ozemljitveni sistem in sedaj bosta na istem objektu dela opravljala dva preglednika na istem sistemu ozemljil. Saj se nam bodo vsi smejali. Nenazadnje pa to pomeni dodatno birokracijo in krepko povečanje stroškov. Prav tako bo po tej nepotrebno zakomplicirani   obliki (po mojem mnenju) tudi zelo otežkočen (SKORAJ NEMOGOČ) inšpekcijski nadzor v dnevni praksi vzdrževanja.

Odgovor

Definiciji zahtevnih in manj zahtevnih električnih in strelovodnih inštalacij sta sedaj namerno preneseni v pravilnika. V pravilniku za posamezno področje, je podana definicija zahtevnosti, ki se nanaša na področje pravilnika in je izločeno, kar ni v povezavi z obravnavanim področjem. Preglednik za zahtevne električne in strelovodne inštalacije pa ima v katalogu NPK to, kar velja za obe področji.

Problem

Definicija izrazov stavbe za proizvodnjo in pretvorbo – ali res moči nad 41 kVA izključujejo  fotovoltaiko iz pregledov zahtevnih inštalacij – vprašanje za tolmačenje MOP

in

Z navedbo 5. točke v 4.členu novega pravilnika 2021 smo eklatantno še dodatno zmanjšali varnost  delovanja in vzdrževanja električnih in strelovodnih inštalacij ter elektroenergetskih naprav saj smo v obeh pravilnikih iz leta 2009 in TS zahtevali da preglede inštalacij opravljajo pregledniki za zahtevne električne in strelovodne inštalacije v objektih z lastno transformatorsko postajo ter objektih z lastnim virom za proizvodnjo električne energije. Zdaj smo(neopravičeno) znižali  strokovni nivo pregledovanja, saj lahko električne agregate, fotonapetostne naprave, obnovljive vire energije, vodne naprave, vetrne naprave, bioplinarne, hranilnike električne energije in UPS naprave z naznačeno navidezno močjo manj kot 41kVA pri 400VA ali 15kVA 230 V ( ki jih je v praksi večina) pregledujejo pregledniki manj zahtevnih strelovodnih inštalacij, torej kontrolirajo in preverjajo projektno dokumentacijo pooblaščenih projektantov na osnovi uspešno zaključene  najmanj srednje poklicne izobrazbe in tremi leti delovnih izkušenj na področju električnih in strelovodnih inštalacij ( ne pri pregledovanju le-teh) s področja elektrotehnike in seveda zgolj NPK licence za pregledovanje manj zahtevnih inštalacij.

Odgovor

Tu je napaka v besedilu pri obeh pravilnikih, moč 41 kVA pri 400 V oziroma 15 kVA pri 230 V se nanaša le na UPS naprave, torej je treba brati: »…in UPS naprave z nazivno navidezno močjo več kot 41 kVA pri 400 V ali 15 kVA pri 230 V).«

Problem

V peti alineji 3. točke 4. člena se navaja, da so zahtevne električne inštalacije tiste, kjer je glavni razvod električnih inštalacij in povezanih delov ozemljitvenega sistema, kjer so tokokrogi varovani z zaščitno napravo z naznačenim tokom 63A ali več.

Kaj je glavni razvod (definicije tudi ni v smernici)? Je to eno napajanje iz omrežja do razdelilnika v stavbi in varovalko nad 63A v TP? Če je več tokokrogov in je eden varovan z varovalko nad 63A drugi pa manj, pomeni to tudi zahtevno električno inštalacijo? Ali povezani deli ozemljitvenega sistema pomenijo združen in povezan sistem ozemljil v stavbi in je to v takem primeru zahtevna inštalacija? Ali je v tem primeru vseeno ali je v stavbi s strani SODO dovoljen sistem TN in povezan z zaščitno in strelovodno ozemljitvijo ali ne?

in

Eden izmed kriterijev za zahtevne električne inštalacije je tudi »glavni električni razvod inštalacij, in povezanih delov ozemljitvenega sistema, kjer so tokokrogi varovani z zaščitno napravo z naznačenim tokom 63 A ali več«. Ali to pomeni, da v kolikor imajo električne inštalacije v obravnavanem objektu tokokrog varovan z  zaščitno napravo nad 63A zapade pod zahtevne? Kako naj kot merilec vem za preostale tokokroge v objektu, če za naročnika preverjamo samo del električnih inštalacij?

Odgovor

V peti alineji 3. točke 4. člena se navaja, da so zahtevne električne inštalacije tiste, kjer je glavni razvod električnih inštalacij in povezanih delov ozemljitvenega sistema, kjer so tokokrogi varovani z zaščitno napravo z naznačenim tokom 63A ali več.

Kaj je glavni razvod (definicije tudi ni v smernici)? Je to eno napajanje iz omrežja do razdelilnika v stavbi in varovalko nad 63A v TP? Če je več tokokrogov in je eden varovan z varovalko nad 63A drugi pa manj, pomeni to tudi zahtevno električno inštalacijo? Ali povezani deli ozemljitvenega sistema pomenijo združen in povezan sistem ozemljil v stavbi in je to v takem primeru zahtevna inštalacija? Ali je v tem primeru vseeno ali je v stavbi s strani SODO dovoljen sistem TN in povezan z zaščitno in strelovodno ozemljitvijo ali ne?

Gre za več razlogov za to zahtevo. Vprašati se moramo o zahtevah o potrebni opremi, standardiziranih postopkih in metodah merjenja ter znanju in kompetenci NPK za zahtevne inštalacije:

*       Znanje, ki ga pregledniki za manj zahtevne inštalacije uporabljajo pri svojem delu je opredeljeno v katalogu znanj in je vezano na preglede tokokrogov in razdelilnikov v stavbah, kjer se izvajajo pregledi po HD 60364-6, ki morajo dokazati ustreznost ostalih delov standarda, kamor spada tudi del ..60364.4-41. Tu pa imamo tabelo časov za preverjanje ustreznosti avtomatskega odklopa, ki se uporablja za tokokroge do 63A naznačenega – nazivnega toka.

*       Meritve se izvajajo z merilnimi instrumenti, ki vsebujejo metode po standardih SIST EN 61557. Pri tem je definirana točnost, ki jo tovrstne metode zagotavljajo in pokrivajo dovolj visoko natančnost pri oceni tokokrogov, ki so ščiteni z varovalkami do vključno 63A. Pri meritvah Z impedance in oceni kratkostičnih ter okvarnih tokov za preverjanje karakteristik varovalk ali odklopnikov višjih vrednosti od 63 A postanejo metode neuporabne, z drugimi besedami merilna oprema in merilna metoda po 61557 standardu postane neuporabna za pregled močnejših tokokrogov.

*       Za meritve tokokrogov do 63 A je še ena pomembna razmejitev – oprema ima metode merjenja definirane dvožično ali trožično. Pri meritvah močnejših torej zahtevnih inštalacij se uporablja meritve 4 žično, z višjimi tokovi, višjimi točnostmi in oceno rezultatov ob upoštevanju faktorja segrevanja transformatorskih navitij – torej od transformatorja do omarice, kjer smo uporabili izraz glavni razvod inštalacije v stavbah, kjer ima stavba lastni transformator. Spet tovrstnih znanj in kompetenc preglednik za manj zahtevne inštalacije nima v katalogu znanj, dokaže jih šele pri NPK za zahtevne inštalacije.

*       Kadar je stavba priključena na transformator, ki je znotraj dvorišča stavbe, takrat pod zahtevno pade tudi tisti del od transformatorja do stikališča, povezani tisti deli ozemljil, kjer se lahko pri okvari pojavijo nevarni potenciali v okolico – napetost dotika, koraka na dvorišču take stavbe, jaških, stebrih, zunanji razsvetjavi, rampah, ograjah, ceveh ali tračnicah. Za ta del mora poskrbeti preglednik za zahtevne inštalacije. Za povezane kovinske dele v stavbi, kjer so tokokrogi ščiteni z manj kot 63A varovalkami pa poskrbi preglednik za manj zahtevne inštalacije, saj je za to ustrezno opremljen in je znanje dokazal na izpitu.

*       Pa si poglejmo naslednji prikaz nabora merilnih metod in razlike med njimi. Govorimo o osnovni razmejitvi, ki velja praktično na vsakem trgu, vezano na vse globalne dobavitelje merilne opreme, vezano na mednarodno regulativo, HD in lokalno. V pomoč za vašo predstavo posredujem grob prikaz merilne opreme za eno in drugo področje. Na slikah so dobavitelji opreme:

o   Metrel Slovenija, Metrawatt Nemčija, Megger UK, Fluke Amerika, Sonel Poljska, HT Italija in Chauvin Arnough Francija. Kitajsko in Taiwan sem pa izpustil.

Inštrumenti za razmejitev inštlacij

Inštrumenti za razmejitev zaščite pred strelo

*       Zahteva je še kako na mestu, saj prihaja do napačnih in pavšalnih ocen rezultatov prav na ključnem delu priklopa stavbe na omrežje oziroma NN navitje transformatorja. Seveda pa je odpor prav pri tistih preglednikih, ki svoje delo opravlja, kot ga pač opravlja. Pri Odboru NNELI imamo ustrezno ekipo in mentorje, ki lahko nejevernim Tomažem razlike v rezultatih tudi praktično predstavijo.

Problem

Zahteva po meritvi izolacije – naj se zahteva od projektantov, da predvidijo v stavbah 4-polni odklop

Odgovor

Zahteve za meritev izolacijske upornosti podaja SIST HD 60364-6 v poglavju 6.4.3.3 (Izolacijska upornost električne inštalacije), ki eksplicitno ne podaja zahteve za odklop pač pa, da se pri prvem pregledu opravi meritve pred priklopom opreme nanjo.

Za redna preverjanja se meri izolacijsko upornost le tam, kjer električna inštalacija in nanjo priključena oprema dovoljuje odklop električnega napajanja. V tem primeru lahko priporočimo projektantom, da vgradijo možnost 4- polnega odklopa, si bomo pa to zabeležili, da dodamo v Smernico za nizkonapetostne električne inštalacije, ko jo bo treba zaradi novih tehničnih rešitev in zahtev prilagoditi novemu stanju.

Odklop električne inštalacije je vezan tudi na uporabljeni sistem ozemljitve, ker se v nobenem primeru ne sme prekiniti zaščitne povezave – PEN vodnika v TN sistemu, na katerega so vezani vsi dostopni prevodni deli.

V TSG-N-002 podaja poglavje 12.4 načine meritve izolacije in omogoča tudi alternativno meritev uhajavih tokov za primer, da se električne inštalacije ne sme odklopiti.

Problem

Ali so meritve po SIST EN 50160 kakovosti EL inštalacij obvezne oz. kdaj?

Odgovor

Kakovost napetosti, kot jo obravnava SIST EN 50160 je pomemben deležnik v pogodbi z dobaviteljem električne energije (standard izhaja iz mandata M/490 EU). Vrednosti, ki odstopajo lahko pomenijo problem EMC ali pa tudi varnosti. Kvaliteto napetosti je treba meriti predvsem v stavbah, kjer so vgrajeni porabniki, ki lahko znatno vplivajo na kvaliteto napetosti, pa tudi, kjer so razpršeni viri  oziroma prosummerji ter pametna omrežja.

Problem

Priloga 1 za preverjaje

Odgovor

Pri ZPS je treba vedno imeti v vidu stavbe, za katere je treba določiti oceno tveganja in posledično nivo zaščite pred strelo.

Problem

Kot podjetje za varnost in zdravje pri delu izvajamo nadzor nad izvajanjem meritev električne in strelovodne inštalacije. S sprejetjem nove zakonodaje se je pojavilo med našimi poslovnimi partnerji kar nekaj nejasnosti in različnih tolmačenj zgoraj omenjenih pravilnikov, zato bi vas prosil za pojasnilo glede potrebne usposobljenosti preglednika stavb, katere so klasificirane kot stavbe bolj zahtevnih strelovodnih inštalacij – Stavbe splošnega družbenega pomena, šifra stavb: 126.
V pravilniku o zaščiti stavb pred delovanjem strele je v 8. členu pod točko 3. navedeno; Preverjanja sistema zaščite pred strelo, zgrajene v zaščitnem nivoju III in IV, opravlja posameznik, ki si je pridobil poklicno kvalifikacijo za preglednika manj zahtevnih električnih inštalacij in inštalacij zaščite pred delovanjem strele.
V tehnični smernici TSG-N-003:2021 pa je pod točko 8.1.2 – odgovornost preglednika zapisano; Preglednik s poklicno kvalifikacijo NPK za manj zahtevne strelovodne inštalacije zaščite pred delovanjem strele ne sme samostojno izvajati preverjanj zahtevnih električnih in strelovodnih inštalacij.

Moje vprašanje je sledeče: Ali sme preglednik z opravljeno poklicno kvalifikacijo NPK za manj zahtevne električne inštalacije opravljati meritve zahtevnih strelovodnih inštalacij zgrajenih v zaščitnem nivoju III in IV?

Odgovor

Stavbe splošnega družbenega pomena kot tudi ostale stavbe iz Priloge 1 pravilnika o zaščiti stavb pred delovanjem strele lahko preverja posameznik, ki si je pridobil poklicno kvalifikacijo za preglednika zahtevnih električnih inštalacij in inštalacij zaščite pred delovanjem strele.
Kadar je strelovodna inštalacija zgrajena v zaščitnem nivoju III in IV je dopuščena možnost, da pri pregledu sodeluje tudi preglednik manj zahtevnih inštalacij, vendar z dodano varovalko v točki 8.1.2 TSG-N-003:2021, da pregledov ne sme izvajati samostojno.
Namen tovrstne opredelitve je pridobivanje izkušenj preglednikov in posnetek stanja na terenu, kadar se tovrstno sodelovanje v praksi dogaja. Pri tem je potrebno smiselno uporabiti pridobljena znanja in metode izvajanja pregledov ter ustrezno merilno opremo v delu strelovodnih inštalacij, kjer je določena oseba ustrezno kompetentna.

Primer:

Zahtevni del:

• pregled napetosti koraka in dotika,
• razporedom potenciala na dvorišču in okolici
• prenos potenciala preko ograj, ramp, vodnikov, kablov, drugih inštalacij
• pregled namestitve prenapetostne zaščite
• ustreznost odvajanja statične elektrine
• polprevodnost tal in sten
• In podobno

Manj zahtevni del:

• Pregledi strelovodnih zank z meritvami dvokleščno po celotnem objektu
• Meritve prenapetostnih odvodnikov z napetostno rampo
• Meritve izenačitev potencialov
• In podobno

Iz opisanega primera bo vsak preglednik manj zahtevnih inštalacij lahko razbral, da pozna zahteve in metode zadnjih treh alinej. Zmotno pa je pričakovati, da z zapisanim pregledom spodnjih treh alinej kompetentno opravlja preglede, zapisane pod zahtevnim delom, za katerega je potrebna dodatna oprema, dodatno poznavanje merilnih metod in ocene – skratka kompetence, ki jih dokaže šele pri opravljenem NPK za preglednika zahtevnih inštalacij.

Problem

Kriterij selektivnosti (pripomba: selektivnost ni razdelana)

Odgovor

Selektivnost obravnava SIST HD 60364-5-53 in sicer selektivnost v smislu parcelacije inštalacij, da se čimbolj zmanjša vpliv napake na celotno inštalacijo, obravnava pa tudi diskriminacijo (razločevanje) v primeru kaskadne gradnje inštalacije. Glej dodatek F. V nobenem primeru pa najdaljši odklopni časi ne smejo preseči vrednosti, kot so določene v TSG-N-002 v poglavju 4.5 Zaščita s samodejnim odklopom napajanja (referenca je SIST HD 60364-4-41 tabela 4.41). Za pravilno projektiranje selektivnosti je treba upoštevati dejanske podatke impedanc na terenu, tudi zaradi izpolnitev zahtev poglavja 6.3 v TSG-N-002.

Problem

Mislim, da je treba dopolniti tudi 8.člen, da mora biti uporabljeni jezik SLOVENŠČINA.

Odgovor

Uporabo slovenščine obravnava druga zakonodaja in velja za vse.

Problem

Povezave dovoznih tirov, ki vodijo v industrijske objekte

Odgovor

Železniški tiri niso predmet pravilnikov in smernic o nizkonapetostnih električnih inštalacijah ter zaščite pred delovanjem strele, lahko pa se smiselno uporabi njihove zahteve, če tega ni v standardih, ki po mednarodni klasifikaciji (ICS) padejo v skupini 29.280 – Oprema za električno vleko in 45.060.01 – Tirna vozila v splošnem, npr. skupina standardov SIST EN 50122, upoštevati je treba tudi zahteve Ex okolja in katodno zaščito, kjer je.

Problem

Kam ‘padejo’ bencinski servisi?

in

kateri prostori v Pravilniku so ‘Prostore s korozivno agresivno in potencialno eksplozivno atmosfero’?

in

Zahtevne strelovodne inštalacije so tiste strelovodne inštalacije, ki so nameščene:

• v stavbah z napravo za proizvodnjo ali pretvorbo električne energije,
• v stavbah s sistemom ozemljitve IT,
• v stavbah z eksplozijsko ogroženimi prostori ali v tistih delih stavbe in tokokrogih, ki jih določa elaborat eksplozijske ogroženosti,(zunanji zaščita ne more biti za del stavbe!?)

in

Zahtevne el. inštalacije:

Kompletne električne inštalacije v stavbah z eksplozijsko ogroženimi prostori ali v tistih delih stavbe in tokokrogih, ki jih določa elaborat eksplozijske ogroženosti;

Kdo se odloča ali cela stavba ali del stavbe?

Odgovor

Prostore oziroma področja 2. odstavka 13. člena določa projekt in nanj je vezan elaborat. Če elaborata ni, je treba preverjati celo stavbo. Pri definiciji »Prostori s korozivno agresivno in potencialno eksplozivno atmosfero« je treba brati tako, kot piše.

Problem

Glede na 13. člen novega pravilnika, bi želel pojasnilo, kakšna  je dinamika  periodičnih pregledov elektroinstalacij na  bencinskih servisih.

Odgovor

Glej: https://pregledi.etest.si/elektricna-varnost-stavb-objektov/

Problem

Glede na to, da se je sprejel nov pravilnik, me zanima ali še vedno velja, da se za preglednika zahtevnih inštalacij lahko prijavi šele po treh letih od narejenega izpita za preglednika manj zahtevnih inštalacij.

Odgovor

To ni predmet pravilnika.

Problem

4. člen pravilnika
Trajno vgrajene naprave:
– avtomatska vrata ?, dvigala (posebni predpisi)?, ….

in

Zahtevne el. inštalacije:

priključni napajalni dovodni, odvodni in krmilni tokokrogi z napravo za proizvodnjo ali pretvorbo električne energije v stavbah z napravo za proizvodnjo ali pretvorbo električne energije;

Dvoumno – ni jasno, da sem sodijo tudi naprave same!

Odgovor

Vse naprave imajo običajno v ozadju svoje standarde in predvsem predpise, ki jim morajo ustrezati (v EU so predpisi na osnovi vseh direktiv, ki se na vsako napravo nanašajo). Če je naprava vgrajena v stavbi, mora ustrezati tudi zahtevam GZ, ker pravilnik določa zahteve in načine, s katerimi se zagotavlja varnost nizkonapetostnih električnih inštalacij in trajno vgrajenih naprav v stavbah ves čas njihove življenjske dobe in katerih cilj je omejiti ogrožanje ljudi, živali in premoženja. To pomeni, če ima dostopne prevodne dele, če je napajana iz omrežja, tudi zaradi zaščite pred delovanjem strele, je treba upoštevati tudi zahteve pravilnika.

Problem

Zahtevne el. inštalacije:

glavni električni razvod inštalacij, in povezanih delov ozemljitvenega sistema, kjer so tokokrogi varovani z zaščitno napravo z naznačenim tokom 63 A ali več.

Zakaj vejica pred in? Kateri oziroma kaj so povezani deli ozemljitvenega sistema?

Odgovor

Vejica pred in je tipkarska napaka.

Ozemljitvenem sistem mora biti projektiran glede na tokove električnih inštalacij, ki jim pripadajo, tipični primeri so industrijski kompleksi ali pa urbani otoki, kjer je treba zagotoviti znotraj in na robu električno varne razmere.

Problem

Zakaj zahtevamo v kopalnicah dodatno izenačevanje potencialov in dopolnilno RCD 0,03 mA – če se ne motim je v standardih eno ali drugo?

Odgovor

Osnova je SIST HD 60364-7-701. V njem je v poglavju 701.411 Zaščitni ukrep: samodejni odklop napajanja dodano v poglavju 701.4121.3.1 zaščitna ozemljitev in zaščitna izenačevalna povezava podpoglavje 701.4121.3.1.101, ki v kratkem določa, da je treba na lokacijo vgraditi dodatno zaščitno izenačevalno povezavo, če ta ne obstaja v skladu s 411.3.1.2 (SIST HD 60364-4-41).

Problem

»Kadar ima stavba vgrajeno zaščito pred udarom strele, je treba preverjanje električnih inštalacij opraviti v rokih, ki so predpisani s pravilnikom, na podlagi katerega je izdana ta tehnična smernica; v rokih, določenih za preverjanje zaščite pred udarom strele pa preverjanje zaščite pred električnim udarom z električno inštalacijo povezanega sistema za zaščito pred delovanjem strele.«

Glavno izenačevanje potenciala in SPD je zaščita pred strelo – zakaj so potem pregled in meritve SPD zahtevani v tej smernici?

Odgovor

Prenapetosti se lahko pojavijo kjerkoli v električni inštalaciji, njihov vzrok je lahko strela, lahko so stikalni manevri ali še kaj drugega, pri tem ni treba, da ima stavba vgrajeno zaščito pred delovanjem strele, zato je prav, da se jih preverja.

Problem

Fotovoltaika z in brez optimizatorjev

Odgovor

Optimizatorji so naprave za optimizacijo dovajane energije iz fotonapetostnih panelov. Ti lahko predstavljajo dodatno zaščito v primeru požara z znižanjem izhodne napetosti. Optimizatorji sicer pomenijo možen dodaten zaščitni ukrep, niso pokriti s standardoma SIST EN 50549-1 oziroma SIST EN 50549-2. Dodatno, če so optimizatorji vgrajeni, je treba preveriti tudi njihovo pravilno delovanje.

Problem

Pod kaj zapade preverjanje fotonapetostnega sistema, pod električne ali strelovodne inštalacije? Kaj vse je potrebno preveriti pod električne in kaj pod strelovodne inštalacije?

Odgovor

Zahteve za preverjanje fotonapetostnega sistema so podane v standardu SIST HD 60364-7-712, v povezavi s tem standardom je tudi IZS izdal priročnik Pregled zakonodaje, standardov in izrazoslovja s področja fotonapetostnih sistemov. V kratkem, treba je preveriti električno varnost, v izmeničnem in enosmernem delu, kvaliteto napetosti, če je vgrajena zaščita pred delovanjem strele tudi ustrezanje zahtevam zaščite pred delovanjem strele…

Problem

Vprašanje glede ozemljevanja konstrukcije samooskrbnih SE na stanovanjskih objektih, če nima zunanjega LPS.  Ali je dovolj, da se izvede Izenačitev potencialov zunanjih prevodnih delov kot to določa Smernica TSG-N 003-2021 točka 5.2.3.( stran 29)

Odgovor

Upoštevati je treba poglavje smernice TSG N-002, poglavje 5.5 na strani 34.

Problem

Zahtevne el. inštalacije:

Kako je s periodiko za stare objekte, ki nimajo določenega nivoja?

Gre se za dinamiko pregledov zaščite pred delovanjem strele za stavbe, ki so bile v predhodnem pravilniku opredeljene kot stavbe pred uvedbo pravilnika iz leta 2009. Naslednji pregled je bil določen v Pravilniku o zaščiti stavb  pred delovanjem strele (Ur. list RS, št. 28/2009 z dne 10.04.2009) določenim v  9. in 15. členom in sicer, v  rokih, ki niso daljši od 2 leti,  če je ozemljitev sistema zaščite pred strelo povezana z ozemljitvijo energetskih naprav, na stavbah, ki so bile zgrajene pred uveljavitvijo tega pravilnika(Ur. list RS, št. 28/2009 z dne 10.04.2009).

V novem pravilniku te stavbe niso zajete, kjer je določena dinamika periodičnih pregledov glede na zaščitni nivo. Nikjer pa v novem pravilniku ni navedeno, da se moramo pregledniki odločiti, kateri zaščitni nivo je za stare stavbe, saj stare stavbe niso bile tako projektiranje.

in

Nov pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele je izpustil prvo alinejo 2. točke 15. člena Pravilnika o zaščiti stavb pred delovanjem strele iz leta 2009 in s tem bistveno zmanjšal varnost obstoječih objektov, glede zaščite pred strelo, zgrajenih pred izdajo novega pravilnika o zaščiti pred strelo leta 2021. Varnostni nivo zaščite pred strelo je bil postavljen že leta 1968 s Tehničnim predpisom za strelovode (Ur. I. SFRJ, št. 13/68) in se do leta 2021 ni zmanjševal, kar pa je opravil nov pravilnik leta 2021. Izdajatelj novega pravilnika o zaščiti pred strelo bi se moral zavedati, da je starih obstoječih objektov, ki so bili zgrajeni do leta 2021 večina vseh objektov z nameščeno strelovodno zaščito in da so te inštalacije že dokaj ostarele in na različne načine vzdrževane, kar bi prej narekovalo kontrolno povečanje njihove varnosti, kot pa zmanjšanje z novim pravilnikom. To še posebej velja za njihova ozemljila, ki jih tekom časa najeda korozija. Zelo pogosto so njihova ozemljila povezana z vodovodnimi železnimi cevmi, ki pa jih sedaj vodovodna podjetja zamenjujejo s plastičnimi cevmi, kar še zmanjšuje nekoč dobre ozemljitve strelovodnih sistemov. Ne nazadnje slabšanje upornosti ozemljilnih sistemov povzroča tudi večanje napetosti dotika in koraka v primerih udara strele, kar zlasti v urbanih sredinah, kjer se zbirajo ljudje, lahko ustvarja nevarne potencialne razlike.

Kakšni so torej argumenti izdajatelja predpisov, da je zmanjšal obdobje kontrolirane varnosti strelovodnih inštalacij v obstoječih objektih zgrajenih pred uveljavitvijo novega pravilnika leta 2021 in s tem na lastno odgovornost prevzel vse posledice?

Odgovor

V predhodnem pravilniku o zaščiti pred delovanjem strele je bila podana zahteva za obstoječe stavbe v 15. členu, za katere so veljale zahteve 8., 9. in 10. člena in bi morali biti opravljeni prvi pregledi pred 1. januarjem 2011. Kakorkoli, to je sedaj mimo in veljajo zahteve v tem pravilniku z obdobji, kot so podani v 11. členu. Razlika je, da sedanji pravilnik zahteva povezavo ozemljitvenih sistemov, predhodni je dopustil možnost nepovezanih. Sedaj je tudi jasno določeno, katere strelovodne inštalacije je treba kdaj preverjati.

Obstoječe stavbe, ki so že imele prvi pregled, imajo tudi določeno obdobje preverjanja, za tiste, ki pa prvega pregleda nimajo, je pač treba najprej zagotoviti, kar zahteva pravilnik.

Tu smo na zadnjem sestanku izpostavili poglavje o vzdrževanju, ki skrb o periodiki delno prelaga na lastnika  oziroma vzdrževalca objekta. Vprašanje, s katerim smo se srečavali v delovni skupini za pripravo sprememb je izhajalo iz urejenega okolja industrijskih objektov, kjer je vse dobro vzdrževano.

Tudi v  zvezi z zaščito pred strelo, je pomemben tudi prvi odstavek, namreč, če se predela vodovod je to po moje rekonstrukcije in zanjo velja naveden 6. odstavek 15. člena GZ, dodatno je zahteva 3. odstavka 11. člena pravilnika ZPS, kjer je določeno izredno preverjanje. Pri obstoječih stavbah, ki imajo že določen ritem preverjanja se ta ritem zadrži do ponovnega pregleda, po katerem bi se lahko spremenilo obdobje (glede na nov pravilnik ZPS) le, če preglednik na osnovi rezultatov zadnjega preverjanja in v primerjavi s predhodnimi ugotovi, da preverjani sistem zaščite pred delovanjem strele to prenese in še naprej lahko zagotavlja vgrajeno varnost.

Lastnik mora pa v vsakem primeru pripraviti, kar določa 1. odstavek 10. člena pravilnika ZPS in seveda mora pri tem upoštevati priporočilo preglednika. Za stare stavbe je predhodni pravilnik ZPS podal rok, do kdaj je treba izvesti prvo preverjanje, če še ni bilo. Za stare stavbe, ki so še ostale pa mora lastnik zagotoviti, kar določa pravilnik ZPS, da se potem izvede prvi pregled ter določi periodiko pregledov.

Problem

Kako ravnamo s preverjanji strelovodne inštalacije za obstoječe objekte, ki so pridobili gradbeno dovoljenje pred leto 2009 (npr. posamezni deli stavbe imajo izvedeno strelovodno inštalacijo, posamezni ne. Projektne dokumentacije skoraj da ni.)?

Odgovor

Lastnik jo mora priskrbeti.

Problem

Kako je glede zahtev po projektni dokumentaciji? Kdaj oziroma ob kakšnem posegu v električne in strelovodne inštalacije je lastnik dolžan pridobiti novo projektno dokumentacijo oz. kdaj smo jo merilci dolžni zahtevati? Opažamo namreč veliko posegov v navedene inštalacije, vendar skoraj nikoli ni izdelana projektna dokumentacija (npr. nova lovilna mreža za strelovod, ki nima izdelane ocene tveganja na podlagi katere se določi višino lovilnih palic, ločilne razdalje, zaščitni nivo…).

Odgovor

Lastnik mora poskrbeti za pripravo in ureditev dokumentacije pri vsaki spremembi, kot določa GZ v 15. členu v 4. in 5. odstavku.