Statut Elektrotehniške zveze Slovenije (EZS)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Elektrotehniška zveza Slovenije (v nadaljnjem tekstu EZS) je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje območnih elektrotehniških in specializiranih strokovnih društev na območju Republike Slovenije.
2. člen
EZS deluje po lastni programski zasnovi, spremlja aktualna strokovna in organizacijska vprašanja s področja elektrotehnike, energetike, informatike, telekomunikacij, elektronike, avtomatike, merjenja, materialov ter tehnologij in sodeluje pri njihovem reševanju.
3. člen
EZS je član Slovenske inženirske zveze SIZ ter član strokovnih organizacij na območju Republike Slovenije in v tujini po sklepu Izvršilnega odbora EZS. EZS je dodeljen status zveze društev, ki deluje v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti.
4. člen
EZS je pravna oseba zasebnega prava. Sedež EZS je v Ljubljani, Stegne 7.
5. člen
Glasila EZS so Elektrotehniški vestnik, Informacije MIDEM, Vakuumist, Novice EZS in Informativni bilten. Aktualne informacije o organiziranosti in dejavnosti EZS so objavljene na spletnih straneh in podstraneh www.ezs-zveza.si.
6. člen
Delo EZS in njenih organov je javno. Predstavniki vsakega člana (društva) imajo dostop na seje organov EZS. Zapisniki seje organov EZS se posredujejo v vednost vsaki članici. Sejam lahko prisostvuje tudi EZS predstavnik javnega obveščanja. O svojem delu obvešča javnost s svojimi glasili kot tudi s sredstvi javnega obveščanja, z organizacijo okroglih miz, tiskovnih konferenc. Za zagotovitev javnosti dela in dajanje informacij je odgovoren predsednik EZS.
7. člen
EZS ima okroglo štampiljko premera 30 mm, z napisom: ELEKTROTEHNIŠKA ZVEZA SLOVENIJE
8. člen
EZS zastopa in predstavlja predsednik EZS, ki je hkrati predsednik Izvršilnega odbora. Predsednika EZS voli občni zbor z večino glasov za dobo 4 let. Za svoje delo je predsednik EZS odgovoren občnemu zboru EZS. V njegovi odsotnosti ga nadomeščata namestnik predsednika, ki ga izvoli občni zbor za mandatno dobo 4 let ali generalni sekretar EZS, ki ga imenuje Izvršilni odbor za mandatno dobo 4 let.
Dokumente v zvezi s finančnim poslovanjem EZS podpisuje član Izvršilnega odbora odgovoren za finance.
II. CILJI IN NALOGE
9. člen
Upoštevajoč mesto in vlogo organa civilne družbe ima EZS zlasti naslednje namene in cilje:
a) prispeva k napredku znanosti na področju elektrotehnike, informatike, telekomunikacij in energetike in k njihovemu razvoju,
b) aktivno sodeluje z gospodarskimi organizacijami pri tehničnem in tehnološkem razvoju, usposabljanju in oblikovanju kriterijev za poslovno in osebno kompetenco,
c) podpira in usmerja delovanje društvenih organizacij na področju elektrotehnike, informatike in energetike,
č) pomaga upravnim organom in ustanovam pri izvajanju nalog in pri reševanju strokovnih problemov s področja, elektrotehnike, informatike in energetike,
d) razvija pri svojih članih strokovno raven in zavest,
e) goji stike in poglablja sodelovanje med člani EZS ter do drugih strokovnih organizacij doma in v tujini,
f) zastopa interese svojih članov (društev),
g) s pomočjo elektrotehniških društev oz. specializiranih strokovnih društev neguje in razvija etiko v skladu s kodeksom Slovenske inženirske zveze SIZ,
h) seznanja in razvija strokovno raven najširše javnosti na področju elektrotehnike, informatike in energetike,
i) predstavlja javnosti strokovna stališča pri reševanju ključnih vprašanj stroke.
10. člen
EZS izvaja svoje naloge v skladu z veljavnimi predpisi ter v skladu z nameni in cilji zlasti:
a) z mobilizacijo članov za dosego postavljenih ciljev in s koordinacijo dela posameznih organizacijskih enot elektrotehniške stroke na območju Slovenije,
b) z rednimi strokovnimi sestanki svojih članov,
c) s strokovnimi predavanji, konferencami, posvetovanji, razpravami, seminarji, tečaji in z razstavami,
č) s strokovnim dopolnilnim izobraževanjem »Akademijo EZS«,
d) z založniško dejavnostjo t.j. izdajanjem strokovnih glasil, Novic EZS in informativnih biltenov, objavljanjem strokovnih člankov in izdajanjem strokovne ter znanstvene literature (elektrotehniška regulativa, terminologija, priročniki, slovarji in občasne strokovne publikacije v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja), z ustvarjanjem, oblikovanjem in prevajanjem audio ter video vsebin in tekstov, (standardi, predpisi in drugo).
e) s stalnimi in občasnimi komisijami za proučevanje in reševanje strokovne problematike s področja elektrotehnike, informatike in energetike,
f) s sodelovanjem pri obravnavi programov za strokovne šole in nacionalne poklicne kvalifikacije vseh nivojev in pri spremljanju njihovega izvajanja,
g) s sodelovanjem pri organizaciji strokovnih izpitov in njihovem izvajanju ter pri pripravah kandidatov zanje,
h) z delegiranjem svojih članov v strokovne organe upravnih organov, agencij, razvojno-raziskovalnih in izobraževalnih organizacij,
i) s sodelovanjem pri pripravi, izdelavi, popularizaciji in strokovnem tolmačenju tehnične zakonodaje, predpisov in standardov, s sodelovanjem na ekspertizah in pri cenitvah,
j) z organiziranjem mednarodnih simpozijev in konferenc,
k) s sodelovanjem z Inženirsko zbornico Slovenije, Gospodarsko zbornico Slovenije, Obrtno podjetniško zbornico Slovenije in Energetsko zbornico Slovenije.
EZS uresničuje nekatere svoje namene in cilje tudi z neposrednim opravljanjem pridobitne dejavnosti pod pogoji, ki jih za te dejavnosti določa zakon.
Pridobitna dejavnost EZS je opredeljena po SKD:
18.130 Priprava za tisk in objavo
18.200 Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
43.210 Inštaliranje električnih napeljav in naprav
47.910 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu
58.140 Izdajanje revij in druge periodike
62.020 Svetovanje o računalniških napravah in programih
62.090 Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti
63.990 Drugo informiranje
70.210 Dejavnost stikov z javnostjo
71.129 Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje
71.200 Tehnično preizkušanje in analiziranje
72.190 Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije
74.300 Prevajanje in tolmačenje
74.900 Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti
77.220 Dajanje videokaset in plošč v najem
77.330 Dajanje pisarniške opreme in računalniških naprav v najem in zakup
77.400 Dajanje pravic uporabe intelektualne lastnine v zakup, razen avtorsko zaščitenih del
82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti
82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje
94.110 Dejavnost poslovnih in delodajalskih združenj
94.120 Dejavnost strokovnih združenj
94.999 Dejavnost drugje nerazvrščenih članskih organizacij
96.090 Druge storitvene dejavnosti, drugje nerazvrščene.«
III. ČLANI EZS – PRAVICE IN DOLŽNOSTI
11. člen
Člani EZS lahko postanejo društva skladno s 1. členom tega Statuta. Na podlagi pisne prijave in predložene dokumentacije o vpisu prosilca v register društev pri pristojnem organu. O sprejemu novih članov presoja občni zbor EZS na predlog Izvršilnega odbora. Članstvo v EZS je prostovoljno.
12. člen
Na predlog Izvršilnega odbora imenuje občni zbor EZS častne člane EZS in podeljuje naziv zaslužnega člana EZS. Častni člani imajo pravico sodelovanja na sejah organov zveze nimajo pa volilne pravice in pravice odločanja, razen če to ni redni član.
13. člen
Častni član je lahko vsako društvo, ki je član EZS, ali član teh društev oziroma vsak posamezen občan, ki je s svojim delom pomembno prispeval k razvoju elektrotehniške stroke. Naziv zaslužnega člana dobi lahko posameznik, ki je s svojim dolgoletnim požrtvovalnim delom prispeval k utrditvi naših strokovnih organizacij.
14. člen
Podrobne pogoje za dodelitev častnega oziroma zaslužnega članstva določa poseben pravilnik.
15. člen
EZS kot društvena organizacija ima lahko tudi podporne, pridružene ali kolektivne člane. To so lahko fizične ali pravne osebe, ki društvu materialno, moralno, strokovno ali kako drugače pomagajo.
Naziv podpornega, pridruženega ali kolektivnega člana podeli Izvršilni odbor EZS na predlog predsedstva EZS. Za vsako vrsto (pridruženo, podporno, kolektivno) članstva se s članom sklene ustrezna pogodba o članstvu in medsebojnem sodelovanju.
Članstvo po tem členu je namenjeno tudi realizaciji projektov in sinergijskim učinkom na naslednjih področjih:
- tehniški predpisi,
- usposabljanje,
- pregledovanje nizkonapetostnih električnih in strelovodnih inštalacij,
- inovacijskim vozliščem z ustreznimi dogodki,
- varnost pred eksplozijsko ogroženostjo,
- preskus znanja in akreditacija oseb po veljavnih predpisih,
- razlagalni dokumenti,
- elektrotehniška dediščina in druge dejavnosti.
Predstavniki podpornih, pridruženih in kolektivnih članov so lahko člani Strokovnega sveta za tehniške predpise pri Elektrotehniški zvezi Slovenije.
Na sejah občnega zbora lahko člani sprejeti na osnovi 15. člena Pravil EZS sodelujejo in razpravljajo, nimajo pa pravice odločanja.
16. člen
Pravice članov so:
a) da volijo in so voljeni v organe EZS,
b) da volijo delegacijo EZS v sorodnih združenjih in zvezah,
c) da se med seboj dogovarjajo in usklajujejo stališča o delu EZS,
č) da sodelujejo s strokovnimi in drugimi organizacijami svojega področja,
d) da po dogovoru v EZS sodelujejo v različnih akcijah in v projektih,
e) da so obveščeni o delu vseh organov EZS, da dajejo svoje mnenje in predlagajo izboljšanje njihovega dela,
f) da sodelujejo pri delu strokovnih teles.
17. člen
Dolžnosti članov so:
a) da se ravnajo po Statutu EZS,
b) da sodelujejo pri izvajanju nalog EZS,
c) da pomagajo pri doseganju nalog in ciljev EZS,
č) da sodelujejo v akcijah EZS,
d) da pomagajo uresničevati sklepe in zaključke organov EZS,
e) da redno plačujejo članarino in druge prispevke, opravljajo naloge in izvajajo sklepe organov EZS,
18. člen
Člani društev so lahko voljeni v vse organe EZS.
19. člen
Članstvo v EZS preneha:
a) z izstopom po sklepu občnega zbora,
b) s prenehanjem obstoja posameznega društva,
c) s prenehanjem dela EZS.
d) s prenehanjem podpornega, častnega, pridruženega ali kolektivnega člana
20. člen
Če ima član, kateremu preneha članstvo v EZS neporavnane obveznosti, sme EZS finančne obveznosti izterjati sodno, glede ostalih obveznosti, pa se stranki dogovorita.
EZS in član, ki mu preneha članstvo v njej, sta dolžna izpolniti vse medsebojne obveznosti, ki so nastale pred prenehanjem članstva.
IV. ORGANI EZS
21. člen
V skladu z ustanovnimi načeli v smislu tega Statuta ima EZS naslednje organe:
a) občni zbor
b) izvršilni odbor
c) predsedstvo
č) nadzorni odbor,
d) častno razsodišče.
e) strokovni svet
f) strateški svet
22. člen
Mandatna doba predsedstva, Izvršilnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča je štiri leta. Mandatna doba Strokovnega in Strateškega sveta je tudi štiri leta.
23. člen
V organe EZS so lahko izvoljeni tudi člani društev, ki niso delegati društva na zasedanju občnega zbora.
a) Občni zbor
24. člen
Redni volilni občni zbor je vsako četrto leto in deluje po sistemu predstavnikov, tako da vsak član oziroma društvo delegira po enega predstavnika in dodatno še po enega na vsakih začetnih 20 članov posameznega društva.
25. člen
Redni letni občni zbor je vsako leto, udeležuje se ga po en delegat vsakega v EZS včlanjenega društva. Volilni in redni občni zbor sklicuje izvršilni odbor EZS.
26. člen
Občnemu zboru lahko poleg delegatov prisostvujejo tudi častni člani ter člani društev s pravicami, ki jih določaj ta Statut. Občnemu zboru lahko prisostvujejo tudi drugi občani, vendar brez pravice odločanja.
27. člen
Izredni občni zbor sklicuje:
a) predsednik po lastni presoji ali na zahtevo nadzornega odbora,
b) izvršni odbor Zveze EZS na lastno iniciativo ali na zahtevo vsaj polovice članov Zveze EZS.
Izredni občni zbor deluje po sistemu predstavnikov, tako da vsak član oziroma društvo delegira po enega predstavnika in dodatno še po enega na vsakih začetnih 20 članov posameznega društva.
Izredni občni zbor je potrebno sklicati najkasneje v roku 60 dni, po prejemu pisne zahteve za sklic izrednega občnega zbora, sicer ga v nadaljnjih 30 dneh skliče pobudnik sklica izrednega občnega zbora.
28. člen
Dnevni red občnega zbora določi Izvršilni odbor in ga morajo prejeti člani najmanj 10 dni pred občnim zborom. Društva imajo pravico, da najkasneje 7 dni po prejemu dnevnega reda podajo predloge za dopolnitev oziroma spremembe.
29. člen
Dnevni red izrednega občnega zbora lahko zajema samo vprašanja, zaradi katerih je zahtevano njegovo sklicanje.
30. člen
Občni zbor vodi delovni predsednik, ki ga volijo delegati izmed sebe. Občni zbor izvoli tudi dva overitelja zapisnika, po tri člane verifikacijske, kandidacijske in volilne komisije ter komisije za sklepe.
31. člen
Občni zbor sklepa polno močno, če je prisotna več kot polovica vseh predstavnikov in če je zastopana vsaj polovica vseh društev. V primeru, da v času sklica ni prisotno potrebno število predstavnikov in ni zagotovljena potrebna zastopanost društev, čaka občni zbor 30 minut, nato pa sklepa če je prisotnih vsaj 10 odstotkov vseh delegatov in če je zastopano vsaj 10 odstotkov vseh društev.
Občni zbor sprejema sklepe z večino prisotnih glasov.
Ta člen se smiselno uporablja tudi pri delu drugih organov EZS.
32. člen
Volitve so načeloma tajne, občni zbor pa lahko določi drugače. O prenehanju dela EZS je glasovanje samo tajno.
33. člen
Redni občni zbor ima naslednje naloge:
a) sprejema in spreminja pravila EZS in druge akte EZS,
b) odloča o sprejemu in prenehanju članstva,
c) daje smernice za delo EZS in sprejema ustrezne sklepe,
č) obravnava poročilo izvršnega odbora in nadzornega odbora, častnega razsodišča ter sklepa o razrešnici,
d) voli delegacije v strokovne zveze in v upravne strukture, lahko pa pooblasti izvršilni odbor, da opravlja funkcijo delegacije,
e) potrjuje finančni načrt in zaključni račun,
f) voli in razrešuje predsednika, namestnika predsednika, člane Izvršilnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča,
g) sprejema program dela,
h) rešuje pritožbe na sklepe izvršnega odbora in častnega razsodišča,
i) po predlogu izvršilnega odbora sklepa o podelitvi naziva častnega in zaslužnega člana Zveze EZS,
j) sklepa o predlogih za častne in zaslužne člane Slovenske inženirske zveze SIZ,
k) sklepa o prenehanju dela EZS,
l) tolmači pravila EZS,
m) odloča o nabavi in odtujitvi nepremičnin EZS.
34. člen
Sklepi občnega zbora so obvezni za vse člane EZS.
b) Izvršilni odbor
35. člen
Izvršilni odbor je izvršilni organ EZS in ga sestavljajo:
a) člani predsedstva
b) predsedniki komisij in odborov
c) predsedniki vseh v Zvezo EZS včlanjenih društev oz. njih pooblaščenci,
Izvršilni odbor se konstituira na prvi seji. Izvršilni odbor je sklepčen, če je prisotna najmanj polovica članov. V kolikor Izvršilni odbor ni sklepčen ob predvidenem času se smiselno postopa po 31.členu.
Seje odborov so praviloma dvakrat letno. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru Zveze EZS.
36. člen
Naloge izvršilnega odbora so:
a) vodi posle EZS med dvema občnima zboroma,
b) izvaja na občnem zboru sprejete sklepe in obveznosti,
c) presoja o sprejemu , podpornih, pridruženih ali kolektivnih članov,
č) imenuje in razrešuje predsednike strokovnih odborov in komisij
d) imenuje in razrešuje člane Strokovnega sveta za Tehniške predpise in člane Strateškega sveta Elektrotehniške zveze Slovenije
e) pripravlja predlog za finančni načrt in zaključni račun,
f) sklepa o nabavi in odtujitvi društvenega premoženja,
g) koordinira in usmerja delo strokovnih odborov in komisij,
h) koordinira delo društev pri izvajanju njihovih nalog,
i) poroča o svojem delu občnemu zboru,
j) organizira delo v skladu s členi 9, 10, in 11 teh Pravil,
k) sklicuje in pripravlja gradivo za občni zbor,
l) imenuje člane predsedstva,
m) po pooblastilu občnega zbora potrjuje poslovnike in pravilnike za urejanje dela posameznih organov,
n) strokovno usklajuje predloge za spremembe in dopolnitve Statuta EZS, organizira javno obravnavo in usklajene predloge posreduje v sprejem občnemu zboru,
m) vodi postopek zbiranja predlogov za predstavnike v organih EZS, organizira javno obravnavo in usklajene predloge posreduje volilnemu občnemu zboru.
37. člen
Za izvajanje določenih nalog imenuje Izvršilni odbor stalne in občasne komisije, strokovne svete, odbore ali delovne skupine. Občasne komisije lahko imenuje tudi predsedstvo EZS. Komisije so dolžne pripraviti svoj delovni načrt in ga dati Izvršilnemu odboru EZS v potrditev.
c) Predsedstvo
38. člen
Tekoče zadeve opravlja v času med sejami Izvršilnega odbora predsedstvo EZS. Člana predsedstva sta tudi predsednik in njegov namestnik. Predsednik in namestnika sta izvoljena na občnem zboru. Ostale člane predsedstva imenuje Izvršilni odbor. Mandatna doba članov predsedstva je štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja.
Pristojnosti predsedstva so v predlaganju, vodenju in odločanju poslovno strokovnih zadev, oblikovanju uradnih stališč EZS in nadzorovanju gospodarjenja EZS.
Predsedstvo sestavljajo:
a) predsednik,
b) namestnik predsednika,
c) generalni sekretar,
č) sekretar za energetiko,
d) sekretar za elektroniko, avtomatiko, in telekomunikacije,
e) sekretar za strokovno dejavnost,
f) sekretar za tehniško regulativo
g) sekretar za finance
Predsedstvo se sestaja na sejah vsaj dvakrat mesečno oziroma v nujnih primerih. Seja predsedstva je sklepčna, če je na njej prisotna večina članov predsedstva. Predsedstvo odloča z večino prisotnih članov. Naloge članov predsedstva določa poslovnik, ki ga potrdi Izvršilni odbor. Člani predsedstva odgovarjajo občnemu zboru.
39. člen
Predsednika EZS in namestnika predsednika EZS voli občni zbor. Generalnega sekretarja in sekretarje imenuje izvršni odbor.
č) Nadzorni odbor
40. člen
Odbor sestavlja pet članov, ki izmed sebe izvolijo predsednika. Odbor nadzoruje celotno poslovanje EZS, izvajanje zakonskih predpisov in določil Statuta ter drugih aktov, kontrolira finančno poslovanje, pregleduje zaključni račun in ugotavlja pravilnost gospodarjenja z imovino EZS. O svojem delu poroča občnemu zboru, ki mu je odgovoren. Občnemu zboru Zveze EZS predlaga razrešnico izvršnega odbora. Sklep odbora je veljaven, če je sprejet z večino glasov vseh članov. Člani odbora imajo pravico prisostvovati sejam Izvršilnega odbora, predsedstva ter vseh odborov in komisij s posvetovalno pravico. Člani nadzornega odbora ne morejo biti istočasno člani Izvršilnega odbora, morajo pa biti vabljeni na njegove seje.
d) Častno razsodišče
41. člen
Častno razsodišče je disciplinski organ Elektrotehniške zveze Slovenije s predsednikom in dvema članoma ter dvema namestnikoma rešuje na predlog posameznih društev spore med člani EZS. Mandatna doba članov častnega razsodišča je štiri leta z možnostjo podaljšanja. Razsodišče ima tajnika, ki ni član razsodišča. Pri reševanju sporov se razsodišče razširi s po dvema zastopnikoma vsake stranke. O reševanju posameznih primerov sestavlja razsodišče zapisnik in odloča o zadevi na prvi stopnji. Pritožbe na sklepe razsodišča rešuje občni zbor EZS. Sklepi občnega zbora so dokončni.
Kršitve statuta Elektrotehniške zveze Slovenije in ostala vprašanja glede odgovornosti določa Pravilnik o delu Častnega razsodišča.
e) Strokovni svet za tehniško regulativo EZS
42. člen
Strokovni svet za tehniško regulativo sestavlja 15 priznanih vodilnih delavcev gospodarskih in raziskovalnih organizacij podpornih članov EZS. Mandatna doba članov je štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja. Naloga Strokovnega sveta za tehniško regulativo je nadziranje in usmerjanje dejavnosti zveze EZS ter podpora dejavnostim in delovnim skupinam EZS pri pripravi in izdajanju tehniških predpisov. Podporo Strokovnemu svetu za tehniško regulativo zagotavlja Izvršilni odbor EZS in sekretariat za Tehniško regulativo EZS. Strokovni svet za tehniško regulativo ima poslovnik o delu sveta. Svet voli izmed svojih članov predsednika sveta. Strokovni svet za tehniško regulativo odgovarja izvršnemu odboru EZS.
f) Strateški svet EZS
43. člen
Strateški svet sestavlja enajst članov uveljavljenih vodilnih delavcev gospodarskih, raziskovalnih, in izobraževalnih organizacij ter državnih organov. Mandatna doba članov je štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja. Strateški svet je pomemben subjekt v oblikovanju slovenske elektrotehniške krajine. Naloga strateškega sveta je usmerjanje in zagotavljanje strokovnih dejavnosti zveze EZS ter podpora pri popularizaciji in uveljavitvi teh dejavnosti. Podporo strateškemu svetu zagotavlja Izvršni odbor EZS in Predsedstvo EZS. Svet voli izmed svojih članov predsednika Strateškega sveta. Za svoje delo je Strateški svet odgovoren Izvršnemu odboru EZS.
V. MATERIALNA SREDSTVA ZVEZE EZS
44. člen
EZS pridobiva sredstva za svoje delovanje:
a) s članarino,
b) iz naslova materialnih pravic in dejavnosti EZS,
c) z darili in volili,
č) s prispevki donatorjev in sponzorjev
d) iz javnih sredstev,
e) iz drugih virov.
EZS ima premično in nepremično premoženje, ki je kot lastnina EZS vpisana v ustrezne knjigovodske evidence.
45. člen
O finančnem poslovanju morajo biti člani EZS obveščeni enkrat letno (ob zaključnem računu). EZS vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva, prirejenega za njene potrebe. Javnost finančno materialnega poslovanja je zagotovljena s pravico predstavnikov članov EZS do vpogleda v to poslovanje in v ustrezno dokumentacijo. Če zveza pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora uporabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bila ustanovljena. Vsaka delitev premoženja EZS med njene člane je nična.
46. člen
Materialno finančno poslovanje izvaja EZS na temelju zakonov in predpisov, ki veljajo za materialno finančno poslovanje društev.
47. člen
Za potrebe zagotavljanja in trženja dejavnosti bo EZS po potrebi ustanovila gospodarsko družbo (pravno osebo) v 100% lasti Elektrotehniške zveze Slovenije na naslovu Stegne 7 , Ljubljana (gospodarska družba se ustanovi na osnovi sklepa Občnega zbora EZS z dne 08.04.2010 ).
48. člen
S pisnim dogovorom o sodelovanju v okviru obstoječega Statuta, si EZS lahko pridobi simpatizerje, ki sodelujejo pri njenem delu.
VI. STROKOVNA SLUŽBA
49. člen
Za pripravljanje in opravljanje strokovnih, finančnih, tehničnih in drugih nalog ima EZS strokovno službo. Delavci strokovne službe imajo vse pravice in obveznosti ter odgovornosti, določene s posebnimi pogodbami. Strokovno službo vodi sekretar, ki ga imenuje Izvršilni odbor. Strokovna služba ni pravna oseba.
50. člen
Organiziranost in delo strokovne službe EZS določa splošni akt, ki ga sprejmeta Izvršilni odbor in organ strokovne službe. Akt mora biti usklajen z veljavnimi predpisi s tega področja.
VII. KONČNE DOLOČBE
51. člen
Delovanje EZS preneha:
a) s sklepom občnega zbora EZS, sprejetim z dvotretjinsko večino,
b) z odločbo upravnega organa o prepovedi dela.
52. člen
V primeru prenehanja obstajanja EZS, po poravnavi vseh obveznosti, svoje premoženje prenese na druge nevladne organizacije z enakim ali podobnim namenom ali nepridobitno pravno osebo javnega prava, s predpravico včlanjenih društev (nevladnih organizacij).
53. člen
Spremembe in dopolnitve tega Statuta sprejema v skladu 31. Členom redni oziroma izredni občni zbor. Spremembe so veljavno sprejete, če zanje glasuje več kot polovica predstavnikov in je zastopanost vsaj polovice društev.
54. člen
Ta Statut je sprejel občni zbor EZS dne 25. 3. 2020.
55. člen
Z dnem veljavnosti tega Statuta prenehajo veljati Pravila Elektrotehniške zveze Slovenije, ki jih je sprejel občni zbor Zveze EZS dne 6. 12. 2011.
Pravilniki zveze morajo biti usklajeni s tem Statutom.
Ljubljana, 25. 3. 2020
Predsednik Elektrotehniške zveze EZS
prof. dr. Ferdinand Gubina
O nas
Iskanje
Novice
Koledar dogodkov
Elektrotehniška zveza Slovenije je aktivna na področjih, ki pomagajo izboljšati in urejati delovne procese, obenem pa s povezovanjem strokovnjakov na različnih področjih, tudi iz elektrogospodarstva, prispeva k napredku znanosti in inovacij.
Del poslanstva Elektrotehniške zveze Slovenije je tudi zavedanje, da na mladih svet stoji in zavedanje da tudi učitelji in profesorji vplivajo na videnje aktualnega stanja in razvoja stroke.
Elektrotehniška zveza Slovenije stremi k čim večjem vključevanju strokovnjakov v svoje delo. Pomembno je prepoznati in vključiti osebe, ki želijo še na drugačen način prispevati in deliti svoje znanje.