V četrtek, 20. aprila, je na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (UL FE) potekala Slavnostna akademija ob 90-letnici izdajanja Elektrotehniškega vestnika in 70-letnici Elektrotehniške zveze Slovenije (EZS).
Prireditev je potekala pod pokroviteljstvom predsednika vlade RS dr. Roberta Goloba, udeležili pa so se je tudi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič, ministrica za digitalno preobrazbo prof. dr. Emilija Stojmenova Duh, dekan Fakultete za elektrotehniko prof. dr. Gregor Dolinar in številni gosti iz raziskovalnih inštitucij, univerz in gospodarstva.
Od kar je pred 140 leti, leta 1883 zasvetila prva električna luč, si življenja brez elektrike ne znamo predstavljati.
Znanje, razvoj, raziskovanje in prepoznavanje ter soočanje z novimi izzivi so gonilne teme, ki so že od samega začetka skupne tako Elektrotehniškemu vestniku, Elektrotehniški zvezi Slovenije kot tudi Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Leta 1923 so se slovenski elektrotehniki prvič v zgodovini Slovencev organizirali v stanovsko organizacijo, ki so jo poimenovali Strokovna zadruga koncesioniranih elektrotehnikov. Združevala je velik del takratnih elektrotehnikov Slovenije. V letu 1931 so začeli izdajati strokovno glasilo Elektrotehniški vestnik, ki izhaja še danes. Elektrotehniški vestnik je izhajal redno vsa leta razen dveh let med drugo svetovno vojno. Elektrotehniški vestnik od leta 1968 izhaja pod okriljem Elektrotehniške zveze Slovenije, za vsebinski del pa skrbi Fakulteta za elektrotehniko UL.
Po drugi svetovni vojni je leta 1952 zaživela društvena dejavnost. Na takratni Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani je bilo ustanovljeno društvo, ki se je takrat imenovalo Elektrotehniško društvo Slovenije. Z leti je ustanovilo podružnice v drugih večjih slovenskih mestih, kjer se je razvijala industrija. Leta 1961 je društvo preraslo v zvezo, podružnice pa v društva. S tem je bilo omogočeno bolj organizirano delovanje v stroki, ki je z leti prineslo tudi ustanovitev strokovnih društev.
Premier častni gost Slavnostne akademije
Ob teh pomembnih jubilejih so na UL FE priredili Slavnostno akademijo, na kateri so se ozrli v preteklost in spregovorili o smernicah za prihodnost. Po pozdravu dekana prof. dr. Gregorja Dolinarja je prisotne pozdravil predsednik vlade dr. Robert Golob, ki je v nagovoru udeležencem poudaril pomen elektrotehnike za soustvarjanje prihodnosti, saj si življenja brez elektrike in električnih naprav danes ne moremo več predstavljati. Elektrotehnika je eden od temeljev večine sodobnih tehnologij in je v času naglega tehnološkega napredka nepogrešljiva. Prav tako je dr. Golob izpostavil, da nikoli doslej ni bilo toliko priložnosti, tudi finančnih, da se najbolj smele ambicije elektrotehnikov ne bi uresničile. Pozval jih je k hitremu in aktivnemu koriščenju razpoložljivih sredstev za inovacije. Sledil je govor aktualnega predsednika EZS in ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igorja Papiča.
Elektrotehniški vestnik praznuje častitljivih 90 let
Strokovno glasilo Elektrotehniški vestnik (EV) so začeli izdajati leta 1931 v okviru takratnega Elektrotehniškega društva in je redno izhajal vsa leta razen dveh let med drugo svetovno vojno. Od 1968 izhaja pod okriljem EZS, za vsebinski del pa skrbi Fakulteta za elektrotehniko UL. Že od samega začetka so tako elektrotehniki kot tudi članki v Elektrotehniškem vestniku obravnavali problematiko slovenske elektrotehnike in sodelovali pri njenem razvoju. Cilji pri obeh ostajajo še danes isti – aktivno predstaviti in sodelovati pri razvoju elektrotehnike in vseh njenih razvejanih področij. Glavni urednik prof. dr. Andrej Žemva se je na prireditvi sprehodil skozi dolgoletno zgodovino revije ter izpostavil njen pomen pri uvajanju strokovnih standardov. “Načrti uredništva za prihodnje so objava izvirnih in preglednih znanstvenih in strokovnih člankov domačih in tujih avtorjev, nadaljnja skrb za slovenski tehniški jezik in ugled ter odmevnost revije v domačem in mednarodnem prostoru. Slovenci smo lahko ponosni na 90-letni jubilej, s katerim se lahko pohvali le nekaj elektrotehniških revij v svetu, in upamo, da se bo ta tradicija nadaljevala tudi v bodoče,” je še dodal prof. dr. Žemva.
Visoki obletnici so na fakulteti proslavili z glasbenim nastopom godalnega kvarteta C’est La Vie, doc. dr. Urban Sedlar pa je za goste pripravil zelo aktualno predavanje o kibernetski varnosti.
Prejemniki posebnih priznanj za življenjsko delo
Na dogodku so bila podeljena tudi posebna priznanja Elektrotehniške zveze za življenjsko delo. Priznanja so prejeli posamezniki, ki so aktivno sodelovali pri razvoju elektrotehiške dejavnosti in znanosti.
Prejemniki posebnih priznanj za življenjsko delo (od leve proti desni: D. Arh, prof. dr. Janez Trontelj, dr. J. Rejec, S. Rožman in D. Stabej) s prof. dr. Ferdinandom Gubino, prejšnjim (dolgoletnim) predsednikom EZS (skrajno levo) in Generalnim sekretarjem EZS mag, Rudijem Zorkom (skrajno desno).
Zaslužni prof. dr. B. Hribernik se zaradi bolezni ni udeležil prireditve.
Dušan Arh
Dušan Arh, rojen 16.01.1959, bivališče Leskovec pri Krškem, po izobrazbi inženir elektrotehnike (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, končana leta 1982). Prva zaposlitev je bila na Srednji tehnični šoli Krško (poučevanje). Arh je v letu 1987 odprl obrt (kasneje s.p.) za dejavnost elektromehanika in elektroinstalacije, v letu 1993 je vzporedno odprl tudi podjetje ARH elektromehanika d.o.o. Leskovec pri Krškem, kamor je v letu 2003 prenesel vso poslovanje iz s.p.-ja. Dušan Arh je lastnik in prokurist podjetja. Podjetje vseskozi zaposluje med 15 do 20 delavcev ukvarja se z elektromehaniko in elektroinstalacijami, in sicer kot izvajalci občinske gospodarske javne službe – javna razsvetljava, vzdrževalci v večjih podjetjih (do nedavnega v Vipap d.d.) in Nuklearni elektrarni Krško d.o.o., podjetje je izvajalec večjih elektro projektov v Krškem in drugod po Sloveniji in v tujini. Dušan Arh se skozi celotno podjetniško pot zavzema za razvoj stroke, dvig kvalitete, ima inovativen pristop in vizijo razvoja stroke, zato sodi njegovo podjetje kot eno uspešnejših zasebnih elektro podjetij v regiji in širše. Arh se zaveda, da je pridobivanje novih znanj in kontinuirano usposabljanje v stroki, ključ do uspeha in predpogoj za izvajanje kvalitetnih storitev. Znanja prenaša tudi na mlade, kot mentor številnim dijakom in študentom na praksi v podjetju, sam se je usposobil za multiplikatorja v Nemčiji in sodeloval v procesu razvoja mojstrstva v Sloveniji. Arh je sodeloval tudi pri razvoju novega kurikuluma specializacije za pametne zgradbe, ki ga je v projektu SHVET (program Erasmus + KA3) izvedla Območna obrtno-podjetniška zbornica Krško, ta program je kot prvi v Evropi na področju pametnih instalacij. Podjetniška vizija in njegova gospodarnost je bila prepoznana tudi v lokalni Obrtno-podjetniški zbornici Krško, katere predsednik je od leta 1998, aktiven je tudi v Sekciji elektro dejavnosti Slovenije, kot član upravnega odbora in nekdanji podpredsednik le-te. Poslanstvo podjetnika Dušana Arha je v uspešnosti poslovanja njegovega podjetja, kvalitetni izvedbi storitev, razvoju elektro stroke in uspešnosti delovanja podjetništva s povezovanjem in sodelovanjem na lokalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju v smislu ustvarjanja primerne podjetniške klime, ki je predpogoj za uspešno gospodarstvo.
Zaslužni prof. dr. Božidar Hribernik
Zaslužni prof. dr. Božidar Hribernik se je rodil leta 1934 v Mariboru, znanstveni magisterij je leta 1974 zaključil na Elektrotehniški fakulteti Univerze v Zagrebu in leta 1982 doktoriral na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Najpomembnejše strokovno delo zaslužnega prof. dr. Božidarja Hribernika je povezano s podjetjem Elektrokovina, kjer je opravljal dela konstrukterja in vodje razvoja elektromotorjev. Od leta 1976 je bil zaposlen na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru oz. njenih predhodnicah. Bil je vodja Laboratorija za aplikativno elektromagnetiko, predstojnik Inštituta za močnostno elektrotehniko, prodekan za raziskovalno dejavnost in dekan.
Raziskovalno se je ukvarjal z razvojem računalniških orodij za načrtovanje asinhronskih elektromotorjev, z novimi pristopi za izračune elektromagnetnih krogov in z razvojem algoritmov in programov za parametrsko optimizacijo. Z Laboratorijem za aplikativno elektromagnetiko, ki ga je vodil, je dosegel prepoznavnost v svetovnem merilu z eksperimentalnim delom in meritvami na področju karakterizacije materialov in z razvojev novih numeričnih metod v okviru metode končnih elementov in metode robnih elementov. To mu je omogočilo vzpostavitev mednarodnih sodelovanj, od katerih je treba izpostaviti vsaj sodelovanja s prof. Lipojem iz ZDA, prof. Nakato iz Japonske in prof. Haznadarjem iz Hrvaške.
Bil je član mnogih strokovnih združenj in odborov s področja raziskav in gospodarstva. Vzpostavil je dobro opremljen laboratorij, ki je omogočal visoko kakovost raziskovalnega in pedagoškega dela. Za študente je pripravil več univerzitetnih učbenikov.
S svojim strokovnim, pedagoškim in raziskovalnim delom je zaslužni prof. dr. Božidar Hribernik v slovenskem in mednarodnem prostoru pustil neizbrisno sled.
Dr. Jožica Rejec
Dr. Jožica Rejec je že v rani mladosti začutila svoj talent na tehničnem področju, zato je svoje znanje pričela nabirati v srednji tehnični šoli in ga nadgradila na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani z doktorsko disertacijo iz področja komutacije elektromotorjev. Svojo karierno pot je pričela v razvojnem področju takratne Iskre kot elektroinženirka, vodila oddelek projektantov, vrsto let vodila področje razvoja in kakovosti ter leta 2006 prevzela mesto predsednice uprave podjetja Domel.
V letih vodenja podjetja je dr. Rejčeva uspela podjetje Domel razviti v uspešno in svetovno konkurenčno podjetje ter globalnega razvojnega dobavitelja na zahtevnih trgih. Podjetje je v času njenega vodenja razširilo področje delovanja iz električnih motorjev za sesalnike in kuhinjske aparate tudi na elektronsko komutirane motorje za prezračevalne in klimatizacijske sisteme, vrtno opremo, industrijska puhala in motorje in komponente za avtoindustrijo. Domelovi izdelki so danes prisotni v globalno uspešnih blagovnih znamkah, kot so Phillips, Electrolux, Kärcher, Stihl, Husquarna kakor tudi v električnih in hibridnih avtomobilih Mercedes, BMW, VW, Porsche, GM,..
Dr. Jožica Rejec je spoštovana tako med sodelavci kot partnerji. V letih njenega vodenja podjetja se je kultura podjetja razvijala na vrednotah in vidikih trajnostne inovativnosti. Značilnosti Domelove kulture so ustvarjalni in ambiciozni zaposleni, ki razumejo zahteve trga in rastejo skozi vrednote podjetja. Skrb za inovativnost ni prisotna samo v okviru podjetja, ampak tudi v družbeno-odgovornem življenju dr. Rejčeve. Od leta 2013 je soustanoviteljica in predsednica Zavoda za spodbujanje podjetnosti mladih, ki s pomočjo izkustvenega učenja razvijajo in spodbujajo podjetniško žilico mladih.
Za svoje delo in uspehe podjetja je prejela priznanje ambasador znanja Life learning Academia (2014), nagrado za najboljše MBA diplomate (IEDC Poslovna šola Bled, 2014), nagrado za izjemne dosežke v gospodarstvu (Časnik Finance, 2014) in nagrado za izjemne gospodarske dosežke (GZS, 2016). V letošnjem letu je Združenje Manager podelil dr. Jožici Rejec priznanje za življenjsko delo na področju managementa.
V prostem času pa doktorica elektrotehnike svoj čas posveti poslanstvu biti babica, se uči igrati klavir, poje v cerkvenem pevskem zboru, bere, rada kolesari in uživa v svoji drugi strasti tj. vrtnarjenju.
Stane Rožman
Stane Rožman se je po končanem študiju na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko leta 1972 zaposlil v Iskri, Zavodu za avtomatizacijo, kjer se je ukvarjal s projektiranjem in avtomatizacijo hidroelektrarn na Dravi. Sodobnost in kompleksnost nove tehnologije, ki jo je predstavljala jedrska energija, sta ga vodili, da se je leta 1975 pridružil ekipi, ki je pripravljala zagon jedrske elektrarne v Krškem. Po končanem usposabljanju v Združenih državah Amerike je bil ob vodenju izmene obratovanja zadolžen za testiranja sistemov elektrarne in usposabljanje operaterjev. V prvih letih komercialnega obratovanja pa je ob zagotavljanju varnega in stabilnega obratovanja kot vodja proizvodnje v elektrarno uvajal visoke mednarodne standarde jedrske industrije ter načrtoval razvoj kadrov in tehnološko nadgradnjo. Vodenje Nuklearne elektrarne Krško je prevzel leta 1988. S svojim strokovnim znanjem, delovnimi izkušnjami, osebno zavzetostjo in učinkovitimi metodami vodenja je bistveno prispeval k varnosti in zanesljivosti obratovanja elektrarne, zagotavljanju kakovosti, usposabljanju kadrov, sprejemljivosti elektrarne v javnosti, modernizaciji opreme in procesov, doseganju visokih standardov ter konkurenčni ceni proizvedene električne energije. Izkazal se je z razvojno naravnanostjo, vključevanjem znanstvenoraziskovalnih dosežkov v prakso in utrjevanjem varnostne kulture. Vizionarsko ter uspešno se je soočal z izzivi tehnološkega razvoja in družbenih sprememb ter postal avtoriteta slovenske energetike. Zgodaj je ugotovil pomembnost aktivnega sodelovanja v mednarodnih strokovnih organizacijah, ki omogočajo izmenjavo znanj in izkušenj ter primerjavo z najboljšimi. Pod njegovim vodstvom je Nuklearna elektrarna Krško postala zgled v jedrski industriji; danes ima za sabo 40 let komercialnega obratovanja in pripravljena je na vsaj še dodatnih 20.
Darij Stabej
Darij Stabej je začel kot razvojni inženir v Iskri, v Zavodu za avtomatizacijo v Kranju in nato nadaljeval v Tovarni transformatorjev Ljubljana, družbe Energoinvest. Leta 1980 je postal tehnični direktor, leta 1993 pa direktor. Osem let je bil sekretar JUKO-CIGRE. Projektiral in vodil je izgradnjo visokonapetostnega laboratorija, ki je postal ključni objekt za obstoj tovarne.
Kot pomočnik stečajnega upravitelja in nato direktor Energoinvesta – Tovarne transformatorjev Ljubljana je uspel s svojim delovanjem in s sodelavci ohraniti proizvodnjo transformatorjev v Sloveniji, za kar je pridobil sodelovanje slovenskega elektrogospodarstva. Leta 1997 je postal predsednik uprave družbe ETRA 33 in s svojim delom zagotovil uspešen razvoj tovarne.
Prof. dr. Janez Trontelj
Prof. dr. Janez Trontelj je soustanovitelj slovenske mikroelektronike in je vodilni načrtovalec integriranih vezij ASIC za slovensko industrijo. Bil je vodja razvojne skupine v podjetju American Microsystems v Kaliforniji, kjer je zasnoval vrsto svetovnih prvencev integriranih vezij, med drugim tudi prvo integrirano vezje za telefonski aparat. Vodi Laboratorij za mikroelektroniko na Fakulteti za elektrotehniko. Do danes je zasnoval ali je vodil načrtovanje več kot 300 integriranih vezij, ki pomembno prispevajo k razvoju slovenske elektronske industrije.
Utrinki s Slavnostne akademije
Foto: Arhiv EZS