V Zasavju je v petek 26. maja 2017 je potekalo 34. letno srečanje elektrotehnikov Slovenije, vključenih v društva pri Elektrotehniški zvezi Slovenije. Organizacija in vodenje je potekala skupaj z Elektrotehniškim društvom Zasavje Trbovlje. Srečanja se je udeležilo 23 predstavnikov vseh slovenskih elektrotehniških društev in strokovnih organizacij.
Zasavje je znano po industrializaciji, tako da je bila letošnja osrednja tematika srečanja spoznavanje industrije v teh koncih.
EVJ Elektroprom
Najprej smo si pogledali EVJ Elektroprom, ki letos praznuje že 50 let delovanja. Kratko zgodovino delovanja podjetja je predstavil lastnik in ustanovitelj podjetja Janez Vidmar. Glavna dejavnost EVJ Elektroprom so že od začetka elektroinštalacije, leta 1985 so pričeli z dejavnostjo proizvodnje tiskanih vezij, ki jih je po razpadu Jugoslavije rešila pred propadom. Od leta 1990 je odprta trgovina, ki je bila razdeljena na tri lokacije (Izlake, Zagorje, Kisovec), ki se je leta 1994 združila in je od takrat naprej le na lokaciji v Kisovcu. Leta 1994 so iz potrebe po izvajanju strojnih instalacij pričeli z inštalacijami vodovoda, plina, ogrevanja, hlajenja in prezračevanja. Istega leta so pričeli tudi z dejavnostjo gradnje in vzdrževanje kabelsko komunikacijskih sistemov. V letu 1998 so pričeli z gradbeno dejavnostjo in izdelavo grafitnih ščetk. V zadnjih letih pa predstavlja velik delež dejavnosti tudi biomasa – proizvodnja, daljinsko ogrevanje z lesno biomaso, izdelava sekancev. Sledil je ogled trgovine in proizvodnje peletov.
Rudarski muzej Zagorje
Sledil je ogled rudarskega muzeja Zagorje. Rudarski muzej Zagorje je začel delovati 17. novembra 1995, istega leta kot je prenehal delovati rudnik. V letu 2015 je bil zaključen projekt obnove ter pomladitve rudarskega muzeja. Muzej je zasnovan interaktivno – vključuje zbirko orodij, kamnin, rudarskih pripomočkov, fotografij; imitacija rova s prikazom razvoja jamskega podporja in tehnike odkopavanja premoga; multimedijska projekcija o rudarjenju v zagorski dolini; omogoča tudi možnost ogleda s pomočjo pametnih telefonov. Po končanem ogledu so udeleženci v dar dobili kos lignita, ki so ga izkopavali v rudniku.
Sledil je ogled proizvodnje steklenic v Steklarni Hrastnik. Na poti do tja smo se peljali mimo kamnitega obeležja 15. poldnevnika v Zagorju in si ogledali prenovljen mestni trg, ki so ga prenovili z velikim deležem evropskih sredstev.
Hrastnik1860
Steklarna Hrastnik oz. Hrastnik1860 je podjetje z več kot 150 letno zgodovino. Spada med večje izvoznike v Sloveniji. Imajo 3 proizvodne programe: specialno stekleno embalažo, namizno steklo in razsvetljavno steklo. Po svetu so znani v izdelavi tehnično najzahtevnejših steklarskih izdelkov iz enega najčistejših stekel na svetu. V tujino izvozijo več kot 90 % vsega proizvedenih izdelkov. V razstavni sobi smo si ogledali steklenice (tudi izrednih serij), ki jih izdelujejo. Ga. Rosanda Kladnik je povedala, da za oblikovanje nove linije steklenic stane ok. 50.000,00 €. Predstavi tudi zadnje inovacije, in sicer skledico Puzzle, za katerega so bili nominirani za nagrado Red dot, in »Speak kozarec« – to je kozarec, ki stoji na eni sami središčni točki, primeren je za površine, ki se zibljejo (ladje, letala, vlaki,…). Kot zanimivost je dodala, da se vse barvano steklo, ki je namenjeno neposrednemu stiku z usti, konča ok. 1 cm pod robom, in s tem ne pride v stik z dodatki, ki jih dodajo steklu za obarvanje. Sledil je ogled proizvodnje steklenic večih modelov – od samega kapljanja v kalup do izdelka, ki je pripravljen za pošiljanje. Po končanem ogledu je bila možnost za nakup izdelkov v trgovini Glashuta.
Podelitev priznanj zaslužnim članom EZS
Za tem je sledil še zadnji del srečanja – slavnostna seja s podelitvijo priznanj zaslužnim EZS in kosilo. Oboje je potekalo v Planinskem domu Gore. Vse zbrane udeležence in prejemnike nagrad je pozdravil predsednik EZS, prof. dr. Ferdinand Gubina. Na kratko je vse udeležene seznanil z delom in prizadevanji EZS.
Priznanje za zaslužne člane EZS so prejeli: Ivo Iveta, Istok Jerman (oba ED Ljubljana), Andrej Martinčič (EDDBK), Zoran Artnak (ED Zasavlje Trbovlje), Marko Topič in Andrej Žemva (oba MIDEM).
Sledilo je kosilo in hkrati tudi zaključek strokovnega srečanja.
Zapisala: Katarina Seliger
Fotografije: Katarina Seliger