Ekskurzija: Rogaška Slatina, Podsreda, Bistrica ob Sotli, 11. 11. 2015, 8 -18 h
Rogaška Slatina leži pod obronki Boča. Status mesta je dobila v letu 2006. Je zdraviliško središče z izviri mineralne vode z zdravilnimi lastnostmi. Njihova sestava je bila prvič omenjena v analizi iz 16. stoletja. Ogledali smo si park ter novo 3-nadstropno garažo za osebne avtomobile poleg avtobusne postaje, ki je brezplačna. Po mestu so reklamni napisi tudi v ruščini, saj imajo veliko ruskih turistov.
Iz Rog. Slatine smo se peljali dalje z avtobusom podjetja ANDA ob reki Sotli mimo bodočega jezera Vonarje, ki bo napolnjeno, ko bo zgrajena čistilna naprava za Rog. Slatino, dalje mimo Podčetrtka z novo športno dvorano ter ribnika in Kolarjeve domačije na Trebčah.
Grad Podsreda se nahaja na severnem pobočju Orlice na nadmorski višini 475 m in je »najbolj grajski med gradovi na Slovenskem«. Pozidan sredi 12. stoletja. V 13. st. je grad kupil Friderik Žovneški, l. 1617 ga kupi grof Tattenbach, l. 1701 ga podeduje grofica Barbo, nato njena hči Marija in 1787 baron Lazarini. Okrog leta 1848 je posest kupil knez Windischgratz, ki je gradu dal današnjo podobo. Po II. svet. vojni je grad v državni lasti. 1983 je upravljanje prevzel Kozjanski park, ki je začel z obnovo. Kapelo iz 1260 je posvetil 1612 ljubljanski škof Tomaž Hren sv. Filipu, Jakobu in sv. Ani.
V spomin na sveto Emo je v romarski sobi z ohranjeno biforo urejena spominska soba svete Eme.
V najstarejšem delu gradu je stalna slikarska razstava slovenskega umetnika Franceta Slane (razstavljenih je 36 del v tehniki olje-platno).
Stalna steklarska razstava prikazuje del bogate tradicije kozjanskih gozdnih steklarn – glažut (steklenic, svetila, servirno in jedilno posodo, steklo za šipe) in kristalov.
Galerije: v nekdanjih grajskih kaščah že vrsto let razstavljajo umetniška dela številnih slovenskih in tujih umetnikov, srednjeveška kuhinja z odprtim ognjiščem, v poletnih večerih pa se odvijajo številni koncerti priznanih slovenskih in tujih glasbenikov.
Ogledali smo si tudi 20 min. film: »Kozjanski park«.
V trgu Podsredi smo si ogledali pranger – sramotilni steber, od koder je lep razgled na križev pot k cerkvici na hribu.
Sonaravno kmetovanje je na Veterniku, kjer je bila mala HE za kraj Kozje, a so jo partizani 1944 porušili in smo jo v programu 100 malih HE v SLO nameravali obnoviti, vendar je socializem prej propadel (zgradili smo jih 36)! V Župjeku je gnezdišče ptiča čebelarja, starejše vrbe so življenjski prostor za hrošča puščavnika!
V gostišču Šempeter Bistrica ob Sotli nas je pričakalo Martinovo kosilo. Ob našem prihodu je bil napis »Martinovo kosilo« takoj prečrtan! Po kosilu nam je župnik g. Damjan Kejzar pri cerkvi Sv. Petra pod Sv. gorami (525 m nadm. višine) podal zgodovino cerkve: zidana 1054, zvonik 1654, freske iz 1452. Kapele na Sv. gori posvečene: Lurška Mati Božja, sv. Sebastijan in Fabijan, sv. Jurij ter sv. Martin, Plečnikova svetilka je iz 1946. Križev pot na Sv. goro je delo akademskega kiparja Staneta Jarma iz leta 2000. Kip A. M. Slomška je postavljen pred cerkvijo, postavitev je možno pogledati na internetu! Verniki so včasih prihajali trumoma na dan 5. avgusta. Zbrali so se na Ptujski gori, kjer so zvečer dobili blagoslov, nato so hodili peš celo noč do Sv. Petra pod Sv gorami k maši! Maše so od 1. maja do Martinove nedelje! G. župnik nam je povedal zgodbo, ko je Maček zasliševal škofa Volka po II. svet. vojni, mu je dejal: »Ali se me kaj bojiš?«. Škof Volk pa mu je odgovoril: »Ali ste že kdaj slišali, da bi se volk mačka bal?«
Število udeležencev je bilo 18.
Zapisal: Janko Budna
Slike: Ferdo Glavnik in M. Malovrh
