Ekskurzija ED Celje v Žužemberk

Izlet v Suho Krajino, dne, 14. 5. 2015 od 7 – 19 h

Z avtobusom TA ANDA iz Slovenskih Konjic za 20 oseb smo se peljali: Celje – Sevnica – Trebnje – Žužemberk.
Ob 9 h malica v gostišču Zupančič.
Ob 10 h pred vhodom v muzejske prostore v gradu Žužemberk so nam otroci vrtca zapeli pesmico. Vodička po muzeju ga. Milka Jernejčič nam je razkazala znamenitosti in zgodovino gradu ter Žužemberka. Žužemberk je dobil trške pravice leta 1399, občina je od leta 1998, površina občine: 164,3 km², št. prebivalcev: 4579, v občino je vključenih 51 naselij, ima 12 cerkva.
Grad je prvič omenjen leta 1246 kot Sosenberch. Leta 1538 so grad odkupili Auerspergovi in je ostal v njihovi lasti do nacionalizacije. Grad je bil večkrat dozidan predvsem zaradi Turških vpadov (1473, 1491 in 1528). Med 2. sv. vojno je bil italijanska okupatorska postojanka. Dokončno je grad uničilo zavezniško bombardiranje. Andrej Turjaški (1577-1594, kranjski general z zmago nad Turki pri Sisku 22.6.1593), je stoletja navdihoval živelj na Kranjskem – razblinil je mit o nepremagljivosti turške vojske. Občina je ob 400-letnici rojstva kneza Janeza Vajkarda Auersperga (11.3.1615 – 13.11.1677, prvi knez Auersperg, diplomat in minister), postavila spominsko ploščo pred vhodom v grad. Pred vhodom v grad stoji litoželezni vodnjak, izdelan na Dvoru. Grad obnavljajo in je danes prizorišče mnogih kulturnih prireditev. Večja tovarna v kraju je tovarna keramičnih kondenzatorjev. 
 
Ob 11 h ogled spomenika padlim borcem in aktivistom NOB na vzpetini Cviblj, ki je največja partizanska grobnica na slovenskem, saj je v grobnici pokopano 1440 partizanov iz Slovenije, Italije, Avstrije, Madžarske, Rusije in nekdanjih jugoslovanskih republik.
Ob 11.30 h ogled najznamenitejše cerkve sv. Mohorja in Fortunata, ki je bila v času Keltov naselje, kasneje pa zgrajena cerkev sv. Janeza Krstnika, ki je bila v 14. stoletju posvečena v sv. Mohorja in Fortunata. Leta 1769 so jo na novo preuredili v renesančnem slogu z dvema zvonikoma in 7 oltarji. Med 2. sv. vojno je bila požgana (uničeni vsi kipi, razen Marije, katero je pred požigom skrila domačinka), 1994 pa na novo pozidana. Okrog 400 m zračne linije vzhodno od cerkve je živel naš olimpijec Leon Štukelj.
Ob 12 h ogled grajske kleti – vinoteke, kjer nas je sprejel predsednik vinogradniškega društva g. Jože Gliha. Leta 1994 je bilo ustanovljeno Društvo vinogradnikov Suha krajina, ki je pričelo z rdečim vinom: ZWEIGELT križanec modre frankinje in šentlovrenke (odporna na zimsko pozebo, pozno brstenje in zgodnje zorenje). Poizkusili smo vina: zweigelt, scheurebe in zemling. Sir in kruh nam je pripravila ga. Vesna Gabrič, ki nam je tudi pripravila celoten program vseh ogledov.
Ob 12.30 h ogled Železo – livarskega muzeja in galerije na Dvoru, kjer nas je sprejel g. Stanko Novinc. V prostorih nekdanje železolivarne na Dvoru, tik ob reki Krki, danes domuje podjetje KGN-Novinc, d.o.o., ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo stavbnega in pohištvenega okovja. G. Novinc nam je razkazal zbirko izvirnih ulitkov ter multimedijsko predstavil zgodovino železo livarstva na Dvoru. Že od predrimskega obdobja in do konca 19. stoletja je bila v dolini reke Krke razvita obdelava železa. V 19. stoletju je bila železarna na Dvoru najpomembnejša pri nas. Ustanovili so jo Auerspergi leta 1796. Odločilno vlogo pri razvoju je imel Ignac Plantz, ki je leta 1822 postal direktor. V tem času so: ulivali in sestavljali stroje, strelivo, mostove, vodovodne cevi, peči, gradbene elemente, okrasne premete, nagrobne križe, vodnjake. Leta 1891 je prenehala obratovati. Najboljši kadri so odšli na Jesenice in v Guštanj. Izdelali so tudi topove za Srbijo.
Ob 14.30 h kosilo v gostišču Zupančič.
Ob 15.30 h sprehod do slapov reke Krke (slikoviti lehnjakovi slapovi) pod gradom in do turističnega centra gostišče Koren na desnem bregu Krke, kjer smo druženje zaključili ob kavici!
Najlepša zahvala članu ED CE Stanetu Ivanšek za organizacijo izleta z domačinko ga. Vesno Gabrič!                            
Ekskurzije se je udeležilo 17 članov ED Celje z avtobusom ANDA za 20 oseb.

Zapisal: Janko  Budna
Fotografije: Ferdinand Glavnik in Stane Ivanšek

Scroll to Top