V Botanični vrt Univerze v Ljubljani smo prispeli v zgodnjih dopoldanskih urah in sicer ob 8:15. Tam nas je sprejela mag. Blanka Ravnjak, biologinja zaposlena v Botaničnem vrtu. Botanični vrt smo sicer obiskali že leta 2010, a ker je tisto leto potekala gradnja tropskega rastlinjaka, si zbirke tropskih rastlin nismo mogli ogledati. Prav zardi tega smo odločili za ponoven obisk, tokrat predvsem za ogled tropskih rastlin.
Rastlinjak zgrajen v letu 2010 nudi rast tropskim in subtropskim rastlinam, pri čemer ta zbirka obsega že kar 350 različnih rastlinskih vrst. Površina rastlinjaka obsega 533,44 m2, njegova najvišja točka pa znaša 12 m. Rastlinske vrste so v rastlinjaku zasajene glede na kontinent v katerem rastejo. Pomembni za uspešno rast tropskih rastlin sta visoka zračna vlažnost (vsaj 70%) in visoka temperatura (vsaj 20°C). Oba parametra sta v rastlinjaku avtomatsko nadzorovana. Pri padcu zračne vlažnosti se avtomatsko vklopi megličenje, pri padcu temperature pa ogrevanje. Na notranji strani strehe rastlinjaka so tudi termična senčila, ki zaščitijo rastline pred prekomernim sevanjem in omogočajo akumulacijo toplote. Značilnost tropskih rastlin je, da se morajo v svojem življenju bojevati za pomanjkanje svetlobe in se boriti z obilico padavin. Prav zaradi tega imajo rastline v podrasti velike listne površine, ki omogočajo lovljenje sončnih žarkov. Sicer pa so listi tropskih rastlin tanki in povoščeni, kar rastlinam omogoča hitro odtekanje vode z listnih površin. V rastlinjaku smo spoznali skupino bromelijevk, med katerimi je najbolj poznan ananas. Zanje je značilno, da pomanjkanje svetlobe kompenzirajo z rastjo v krošnjah drugih dreves. Spoznali smo tudi rastline kot so vanilija, poprovec, cimetovec in klinčevec, katerih dele uporabljamo kot začimbe. Prav tako smo si ogledali še druge uporabne rastline kot npr. kakavovec, kavovec, bambus, papirus… Priložnost smo imeli videti še cvetoči bananovec, drevo avokada in številne palme. Vsekakor rastlinjak z bujno razrastjo rastlin že daje vtis tropskih gozdov.
Poleg novega tropskega rastlinjaka smo si ogledali še stari rastlinjak v Botaničnem vrtu, ki je bil predlanskim obnovljen. Le-ta je bil zgrajen leta 1955. Njegov načrt je bil plod projektne naloge Plečnikovega študenta, sedaj dr. Gaberščika. Danes je v tem rastlinjaku možno videti predvsem zbirko orhidej in še nekaterih vrst, ki ne potrebujejo tako visoke zračne vlage in temperature. Prav tako je del rastlinjaka namenjen še vzgoji novih rastlin.
Iz tropskega rastlinjaka v Botaničnem vrtu nas je pot nato vodila še v park Tivoli, kjer ima Botanični vrt od leta 2009 v najemu rastlinjak. V upravljanje mu ga je dodelila Mestna občina Ljubljana. Tam smo si ogledali stalno zbirko kaktusov, razstavo nekaterih vrst orhidej in še zbirko nekaterih tropskih rastlin.
Po ogledu kosilo v gostilni Sokol v bližini katedrale.
Sledil je ogled mesta: tržnica, tromostovje, Kongresni trg, do hotela Union, kipa Primčeve julije v Wolfovi ul., kipa 1. Nobelovca iz SLO Friderika (Fritzl) Pregl v Gosposki ul. 19. V Celju imamo od leta 2013 kipec in spominsko ploščo švedskega znanstvenika Alfreda Nobla v Kvartirni hiši v Gosposki ul. kamor je prihajal Nobel k prijateljici Sofiji Hess in ravnatelju Cinkarne Albertu Brumnu ob 140 letnici Cinkarne in 170 letnici rojstva Nobla.
Zapeljali smo se na Ljubljanski grad, oglasili na Trojanah, po krofe, gostilna ima sončne celice na strehi ter v Šempeter, kjer smo si ogledali »učno vadbeni center« podjetja Elektro-Celje, na mestu, kjer so po II. svetovni vojni zgradili barake za delavce elektrogospodarstva, ki so gradili 110 kV DV po SLO. V teh barakah je leto dni stanoval tudi Janko Budna.
Ekskurzije se je udeležilo 14 članov ED Celje z avtobusom ANDA za 20 oseb.
Zapisala: Marijan Ravnjak (botanični vrt) in Janko Budna
